Jedro

Ob nasprotju med določbo 68. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK), ki zahteva za podlago vpisa pravnomočno upravno odločbo, in določilom 2. odstavka 115. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), po katerem za vpis v zemljiško knjigo za do sprejema tega zakona nedokončane komasacijske postopke pravnomočnost odločbe ni pogoj, se je treba opreti na slednjo, to je cit. določbo ZKZ. Ta zakon je v razmerju do ZZK poznejši in tudi poseben (lex posterior, lex specialis), tak namen zakonodajalca pa izhaja iz celotnega teksta 2. odstavka 115. člena ZKZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep tako spremeni, da se glasi: "Ugovoru se ugodi in se sklep Dn. št. 1276/97 z dne 28.7.1997 tako spremeni, da se predlagana vknjižba dovoli v skladu s predlogom." Odredi se izbris zaznambe zavrnitve predloga po sklepu z dne 28.7.1997, Dn. št. 1276/97/2, obenem pa tudi izbris zaznambe vložene pritožbe Dn. št. 1389/97/5.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v celoti vzdržalo v veljavi sklep (zemljiškoknjižne referentke) Dn. št. 1276/97 z dne 28.7.1997. S tem sklepom je bil zavrnjen zemljiškoknjižni predlog za izbris parcelne številke in izbris zaznambe uvedbe komasacijskega postopka na parc. št. 125/2 ter vpis novo nastale parcelne številke 1576 pri vl. št. 540 k.o. P. Po stališču sodišča prve stopnje bi komasacijska odločba morala biti pravnomočna, kar v danem primeru ni.

Zato ne more biti podlaga za vknjižbo.

Zoper ta sklep se je pritožil predlagatelj zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da bi sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi moralo upoštevati določilo 115. člena ZKZ. Ta nikjer ne določa, da mora biti odločba pred vpisom pravnomočna. Ta zakon je specialni zakon nasproti ZZK, ki je splošen zakon. Ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga so bili izpolnjeni vsi pogoji po 2. odstavku 115. člena ZKZ. To specialno določilo skuša odpraviti negotovost komasacijskih udeležencev. Novi zakon o kmetijskih zemljiščih za razliko od starega v 4. odst. 70. člena izrecno določa, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. Ker se v pritožbenem postopku morebitne nepravilnosti pri dodeljevanju zemljišč rešujejo le z odškodninami, se z vknjižbo zagotavlja pravna varnost tistim komasacijskim udeležencem, ki zaradi pritožb nekaterih med njimi ne morejo postati tudi zemljiškoknjižni lastniki dodeljenih nepremičnin. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni v skladu s pritožbenimi navedbami.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je bil predlog v tej zemljiškoknjižni zadevi vložen na podlagi 68. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur.l. št. 33/95, v nadaljevanju ZZK). Ta določa, da začne sodišče postopek po uradni dolžnosti (in tudi na predlog - 3. odst. cit. člena) na podlagi pravnomočne odločbe, s katero sodišče, državni ali drug organ odloča o pravicah na nepremičninah oz.

ugotavlja dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo. Še navedena dva nadaljnja primera v citiranem zakonskem določilu se na predmetno zadevo ne nanašata, brez dvoma pa gre za odločbo državnega organa - občine D., sekretariata za družbeno planiranje in razvoj - ki se nanaša na komasacijo zemljišč med drugim na območju k.o. P. Pravnomočnost odločbe, ki je podlaga za zemljiškoknjižni vpis, je torej po citiranem določilu ZZK pogoj za vknjižbo. Sodišče prve stopnje citira tudi določilo novega Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. št. 59/96, v nadaljevanju ZKZ), ki v predhodnih določbah v 115. členu obravnava tudi tiste komasacijske postopke, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega zakona. Končajo se po določbah predpisov, ki so veljali ob njihovi uvedbi. Za tiste komasacijske postopke, ki pa so do uveljavitve tega zakona tehnično dokončani in so komasacijskim udeležencem izdane odločbe o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada, pa se novo stanje vpiše v zemljiško knjigo na podlagi načrta nove razdelitve in izdane odločbe o novi razdelitvi zemljišč (2. odst. 115. člena ZKZ). To zakonsko določilo je torej pravnomočnost komasacijske odločbe opustilo kot pogoj za vknjižbo. Zadošča, da je postopek tehnično dokončan (očitno geodetska razdelitev zemljišč), in da so odločbe udeležencem postopka izdane. Ob tem očitnem nasprotju med citiranim določilom 68. člena ZZK in 2. odst. 115. člena ZKZ je odločitev sodišča prve stopnje, da tega zadnjega določila ne uporabi, zmotna. Ne gre namreč za smiselni odvzem pritožbene pravice udeležencem komasacijskega postopka.

Citirani 2. odst. 115. člena ZKZ namreč še določa: morebitne ugotovljene nepravilnosti in razlike med vrednostjo vloženih in novo dodeljenih zemljišč se poravnajo z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč ob izplačilu. Tudi to določilo se seveda nanaša le na tiste komasacijske postopke, ki so bili do uveljavitve tega zakona tehnično dokončani in odločbe izdane. Citirano določilo pa pomeni, da bodo v tistih primerih, ko so udeleženci postopka vložili pritožbo zoper upravno odločbo o komasaciji, lahko dobili le denarno odškodnino, ne bo pa nove razdelitve zemljišč. Zato, ker bo razparcelacija zemljišč ostala enaka, kot je to določeno v prvostopni odločbi, za te stare postopke torej pravnomočnost odločbe ne bo prinesla spremembe v stvarnopravnem pogledu. Zato tudi pravnomočnost teh prvostopnih odločb ni navedena kot pogoj. Očitno gre za voljo zakonodajalca, da se stari komasacijski postopki čimprej končajo v izogib pravne negotovosti in to v javno korist. Za tiste komasacijske postopke, ki pa so ali bodo uvedeni po novem ZKZ, ta zakon določa v 3. odst. 71. člena kot pogoj za vknjižbo pravnomočnost komasacijske odločbe, kar je v skladu tudi z 68. členom ZZK.

Prejšnji Zakon o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. SRS št. 1/79 s spremembami, v nadaljevanju ZKZ/79) v poglavju o komasaciji kmetijskih zemljišč ni imel določbe o pravnomočnosti odločbe kot pogoju za vpis v zemljiško knjigo, vendar pa je ta pogoj izhajal iz določbe 13. točke navodila za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč, pa tudi iz tega veljavnih splošnih pravil zemljiškoknjižnega prava, ki jim ni nasprotovala nobena določba v citiranem zakonu.

Ob nasprotju določb iz 68. člena Zakona o zemljiški knjigi in 2. odst. 115. člena novega Zakona o kmetijskih zemljiščih je potrebno uporabljati tudi pravna načela, ki se nanašajo na konkurenco dveh različnih enakovrednih pravnih predpisov. Eno je, da poznejši zakon razveljavi prejšnjega (lex posterior derogat legi priori), saj gre pri Zakonu o kmetijskih zemljiščih za poznejši zakon (objavljen 15.10.1996, začel veljati naslednji dan po objavi) v odnosu do Zakona o zemljiški knjigi (objavljen 1. junija 1995, začel veljati 16.7.1995). V kolikor pa se Zakon o zemljiški knjigi glede določb o vknjižbi v zemljiško knjigo šteje za splošni zakon nasproti Zakonu o kmetijskih zemljiščih kot posebnemu zakonu, pa gornje ugotovitve potrjuje načelno pravno pravilo, ki daje prednost posebnemu zakonu (lex specialis derogat legi generali). Ker je torej sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določila materialnega prava in odločilo v nasprotju z določilom 2. odst. 115. člena ZKZ, je bilo treba v skladu z določilom 4. točke 373. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 95. členom Zakona o zemljiški knjigi odločiti kot v izreku.