Jedro

Glede na to, da je sporni podest omogočal varno delo in da se je drsnost roba podesta povečala zgolj na račun nečistoč in umazanije, ki jih je na rob podesta nanesel tožnik sam s svojimi čevlji, navedene umazanije in nečistoč pa ni počistil, čeprav je bil za to zadolžen in je imel vse možnosti, da to naredi, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da protipravnost ravnanja zavarovanca toženke ni podana, zaradi česar ni krivdno odgovoren za nastalo škodo (131. člen Obligacijskega zakonika).

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka s pritožbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) zahtevala od tožene stranke (v nadaljevanju toženka) plačilo odškodnine v znesku 22.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 4. 2022 dalje do plačila (I. točka izreka). Tožniku je naložilo, da toženki povrne pravdne stroške v znesku 1.432,77 EUR (II. točka izreka).

2.Zoper citirano sodbo se pritožuje tožnik iz razloga zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Poudarja, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je podest, po katerem je stopal, šteti kot celoto (tako raven del podesta kot tudi zaokrožen robni del podesta). Tekom postopka je uspel dokazati, da je bila površina podesta drsna in da je drsnost povečevala nesnaga v zbirnem centru. Ugotovljeno je bilo tudi, da zavarovanec toženke tožniku ni zagotovil povsem varne delovne opreme. Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da s podestom ni nič narobe, kar pa je v nasprotju z izvedenskim mnenjem. Izvedenec je povedal, da je ves podest, tudi tisti del podesta, ki je obrabljen in drsen, namenjen, da se nanj stopa. Tako izvedenec ni izpovedal, da tožnik na rob podesta ne bi smel stopiti, kot je to zmotno navedlo v razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje. Izvedenec je tudi pojasnil, da v kolikor bi bil rob podesta ustrezno protizdrsen, bi se možnost zdrsa bistveno zmanjšala, čeprav možnosti zdrsa ne bi bilo mogoče povsem izključiti, glede na to, da po njegovem mnenju tožnikov način sestopanja iz bagra ni bil pravilen. Ob tem je poudaril, da bi tožnik imel možnost varno sestopiti iz bagra ne le, če bi sestopal na način, da bi s celo ploskvijo čevlja stal na podestu, temveč tudi, če bi imel nemastne čevlje. Dejstvo, da je bila površina podesta bagra prekomerno obrabljena, predstavlja protipravno stanje, za katerega odgovarja tožnikov delodajalec. Tožniku bi lahko pripisali kvečjemu soprispevek k nastanku škodnega dogodka. Glede na navedeno predlaga, da sodišče druge stopnje ugodi njegovi pritožbi in razveljavi izpodbijano sodbo ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

3.Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP).

6.Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

7.V primeru, ko gre za sodbo sodišča druge stopnje, v kateri slednje pritrdi pravnemu naziranju sodišča prve stopnje, in če je bilo mogoče že iz sodbe sodišča prve stopnje razbrati obširne razloge za sporno pravno stališče, je obveznost obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje nižja od siceršnje zahteve po obrazloženosti. Za tak primer gre tudi v predmetni zadevi, saj je sodišče prve stopnje podalo obsežne razloge za svojo odločitev.

8.V predmetni zadevi je tožnik vložil tožbo na plačilo odškodnine zaradi nesreče pri delu, in sicer padca z bagra. Zavarovancu toženke (svojemu delodajalcu) očita, da bagra ni opremil z ustrezno protizdrsno zaščito, da ni redno preverjal obrabljenosti stopnic bagra in da svojim zaposlenim ni omogočil čiščenja bagra.

9.Neutemeljena je pritožbena graja o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju. Sodišču druge stopnje se dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje ni porodil, saj je le-ta razumna in življenjsko sprejemljiva ter v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca za varnost pri delu ter zaslišanje tožnika in prič ugotovilo, da je do delovne nezgode prišlo pri opravljanju tožnikovega dela na zbirnem centru za odpadke, ko je tožniku pri sestopu iz bagra, ki ga je upravljal, spodrsnilo na robu bagra (zgornji stopnici) in je padel. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja glede drsnosti podesta ugotovilo, da je bila njegova drsnost primerna, saj je bila nameščena protizdrsna zaščita, razen na spornem robu podesta, za katerega je izvedenec ugotovil, da je bil bolj drsen kot dovoljeno. Vendar po mnenju izvedenca glede drsnosti roba podesta ni bilo potrebno prevzeti nobenih dodatnih ukrepov, razen normalnega, delovnemu okolju primernega, čiščenja tal. Med strankama je bilo nesporno, da je bil za čiščenje zadolžen tožnik sam. Sodišče prve stopnje je tudi prepričljivo ugotovilo, da je imel tožnik na na voljo vsa sredstva za čiščenje.

10.Sodišče prve stopnje je pravilno sledilo mnenju izvedenca, ki je kot ključni vzrok za tožnikov zdrs navedel njegovo sestopanje iz bagra in nečištoče na podestu, ne pa tudi obrabljenosti površine robnega dela podesta, kar pritožba izpostavlja poleg drsnosti roba podesta kot protipravno stanje povzročeno s strani zavarovanca toženke. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je bil bager redno pregledan s strani ustreznih institucij, ki niso zaznale nobenih nepravilnosti (zadnji pregled je bil opravljen v letu 2019, torej nekaj več kot leto dni pred škodnim dogodkom), sama obraba robnega dela podesta pa ni vplivala na tožnikov zdrs iz bagra in tako ni bila vzrok nastanku škodnega dogodka. Pritožbene navedbe, da je bila površina podesta bagra, na katerem je v času škodnega dogodka delal tožnik, prekomerno obrabljena in brez ustrezne protizdrsne zaščite, se torej izkažejo za neutemeljene.

11.Glede na to, da je sporni podest omogočal varno delo in da se je drsnost roba podesta povečala zgolj na račun nečistoč in umazanije, ki jih je na rob podesta nanesel tožnik sam s svojimi čevlji, navedene umazanije in nečistoč pa ni počistil, čeprav je bil za to zadolžen in je imel vse možnosti, da to naredi, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da protipravnost ravnanja zavarovanca toženke ni podana, zaradi česar ni krivdno odgovoren za nastalo škodo (131. člen Obligacijskega zakonika).

12.Glede na to, da zavarovanec toženke ni ravnal protipravno, so brezpredmetna pritožbena izvajanja o tem, na kakšen način je treba stopiti na rob podesta in kako je tožnik kritičnega dne na rob podesta dejansko stopil, saj bi bilo mogoče te navedbe upoštevati zgolj pri ugotavljanju njegovega soprispevka k nastali škodi.

13.Po obrazloženem je sodišče druge stopnje tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14.Tožnik sam krije svoje pritožbene stroške, ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. členom ZPP).

-------------------------------

1Pritožba procesnih kršitev ne uveljavlja, zato je pritožbeno sodišče opravilo zgolj preizkus uradoma upoštevnih kršitev določb postopka, ki pa nepravilnosti ni pokazal.

2Odločbe Ustavnega sodišča RS: Up-147/09 z dne 23. 9. 2010, U-I-302/09, Up-1472/09, U-I-139/10, Up-748/10 z dne 12. 5. 2011 in Up-498/15-23 z dne 6. 6. 2018.

3S čimer je mišljeno vzdrževanja čistoče pohodnih površin ter v primeru, da se opazi prekomerne nanose, ki znatno vplivajo na drsnost in varno uporabo, čiščenje le-teh.

4Sodišče prve stopnje je v 32. do 34. točki obrazložitve tudi podalo ustrezne razloge, zakaj v obravnavanem primeru ni podana niti objektivna odgovornost zavarovanca toženke, kar pa v pritožbenem postopku niti ni bilo sporno.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 131

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.