Jedro

Odločitev o zavrnitvi ugovora tretjega temelji zgolj in izključno na upnikovem nasprotovanju, podanem v odgovoru na ugovor. Ker ni opravljena vsebinska presoja navedb strank in je odločitev sprejeta zgolj in izključno na upnikovem nasprotovanju in zakonski določbi drugega odstavka 65. člena ZIZ, ki sodišču nalaga, da sprejme odločitev o zavrnitvi ugovora, opustitev vročitve odgovora na ugovor pred tem, da sodišče sprejme odločitev o ugovoru, ne predstavlja kršitve do izjave.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugovor tretje A.K. z dne 14. 2. 2014 zavrnilo in tretji naložilo, da upniku v 8-dneh od prejema sklepa povrne stroške postopka v znesku 12,44 EUR, po preteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Proti temu sklepu se pritožuje tretja. Uveljavlja pritožbeni razlog iz 1. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), to je bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Izpostavlja, da sodišče opira svojo odločitev in stroškovni izrek na ugovor upnika (pravilno: odgovor upnika na ugovor), in očita, da ji ta ni bil posredovan. Navedeno ima za posledico, da pritožnica lahko zgolj ugiba o trditvah upnika in ali so te dejansko podlaga obrazložitve napadenega sklepa. Prav tako pritožnica ne more preizkusiti stroškovnega izreka, saj lahko pritožnica zgolj ugiba, ali je upnik navedel meritorno relevantna dejstva, saj sodišče upošteva le tiste stroške, ki so potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP). Poudarja, da sodišče pri postopanju, ko ji omejuje oziroma odvzema pravice, ne bi smelo spregledati, da pritožnica ni dolžnica, temveč uveljavlja zakonito pravico do svojega premoženja. Sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev. Meni, da očitana kršitev ni podana. Izpostavlja, da zakon izrecno vročitve odgovora na ugovor in možnosti odgovora nanj ne določa. Sodišče je obema strankama v skladu z določbami ZIZ omogočilo, da se izrečeta in jima dalo s tem možnost obravnavanja pred sodiščem, medtem ko o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti ugovora tretjega presoja pravdno sodišče, v kolikor tretji vloži tožbo na nedopustnost izvršbe. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V primerjavi s pravdnim postopkom je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti omejeno in je pogosto varovano šele kasneje v nadaljnjih fazah postopka - v postopku s pravnimi sredstvi.

6. Tudi v postopku odločanja o ugovoru tretjega je pravica do izjave tretjega prenesena v pritožbeni postopek. ZIZ namreč izrecno ne predpisuje obveznosti vročanja upnikovega odgovora na ugovor tretjemu(1). V primeru, da upnik v odgovoru nasprotuje ugovoru, sodišče na podlagi drugega odstavka 65. člena ZIZ sprejme odločitev, da se ugovor tretjega zavrne. Izvršilno sodišče tako ne opravi materialnopravne presoje dolžnikovih trditev in dokazov v ugovoru(2), kakor tudi ne upnikovih trditev in dokazov v odgovoru na ugovor. Odločitev o zavrnitvi ugovora tretjega temelji zgolj in izključno na upnikovem nasprotovanju, podanem v odgovoru na ugovor. Ker ni opravljena vsebinska presoja navedb strank in je odločitev sprejeta zgolj in izključno na upnikovem nasprotovanju in zakonski določbi drugega odstavka 65. člena ZIZ, ki sodišču nalaga, da sprejme odločitev o zavrnitvi ugovora, opustitev vročitve odgovora na ugovor pred tem, da sodišče sprejme odločitev o ugovoru, ne predstavlja kršitve do izjave. Prvostopenjska odločitev se ne opira na dejstva in dokaze, ki jih je navedel upnik v zvezi z zatrjevano pravico tretjega, temveč zgolj na izjavo o nasprotovanju(3). Tretjemu tako v izvršilnem postopku ni kršena pravica, da se izjavi o navedenih dejstvih in predlaganih dokazih.

7. Prvostopenjska odločitev je skladno z drugim odstavkom 65. člena ZIZ oprta zgolj na nasprotovanje upnika in pravica do izjave o tem dejstvu, ali je upnik nasprotoval ali ne, je tretjemu omogočena v fazi pritožbenega postopka. Sodišče prve stopnje mora zato skupaj s sprejeto odločitvijo tretjemu vročiti upnikov odgovor na ugovor.

8. Sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru upnikovega odgovora na ugovor ni vročilo skupaj z izpodbijanim sklepom. S tem je tretjemu odvzelo pravice do opredelitve in preizkusa odločitve, temelječe na nasprotovanju upnika v odgovoru, kot tudi do preizkusa stroškovne odločitve oziroma utemeljenosti ali neutemeljenosti stroškov upnika, kot posledice odločitve o glavni stvari(4).

9. Sodišče prve stopnje je sicer kršitev odpravilo z naknadno vročitvijo odgovora na ugovor, vendar tretjega ni jasno in določno poučilo o možnosti dopolnitve pritožbe oziroma mu določilo nov pritožbeni rok. Z navedenim postopanjem zato očitana kršitev ni bila sanirana.

10. Sodišče druge stopnje je zaradi ugotovljene kršitve določb postopka prvostopenjsko odločitev razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker je sodišče tretjemu že vročilo odgovor, bo v nadaljevanju ponovno odločilo o ugovoru tretje. Pri odločanju o stroških bo moralo upoštevati spremenjeno določbo 38. člena ZIZ (prvi odstavek 82. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ-J, Uradni list RS, številka 53/2015).

11. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je sodišče druge stopnje odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

Op. št. (1) :Navedeno ne pomeni, da se vročitev lahko v vsakem primeru opusti. Do tega vprašanja se je že opredelilo Ustavno sodišče v odločbi Up 419/10-17 z dne 2. 12. 2010, v kateri je zapisalo, da ali je neko vlogo treba vročati nasprotniku v opredelitev ali ne, izhaja iz težnje po varovanju bistva človekove pravice do izjave, ki je v tem, da se lahko posameznik izjavi o vsem, kar je pomembno za odločitev o njegovi pravici, in sicer tako o dejanskih, kot o pravnih vidikih zadeve, kar izhaja iz 22. člena Ustave. Opredelilo se je še, da ni treba vročati nasprotniku vlog, ki ne morejo vplivati na končni izid postopka, vendar mora biti sodišče pri takem sklepanju previdno, saj je treba praviloma sami stranki prepustiti odločitev o tem, ali se bo izjavila o določenem dokumentu.

Op. št. (2) :Sodišče presodi le, ali je tretji za verjetno izkazal, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo.

Op. št. (3) :Upniku nasprotovanja ni potrebno utemeljevati s trditvami in dokazi.

Op. št. (4) :Po določbi sedmega odstavka 38. člena ZIZ mora tretji upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil.