Jedro

V konkretnem primeru gre namreč za spor o uporabi firme (prim. tožbeni predlog). Po 1. odstavku 34. člena ZPP pa sodi sodišče (med drugim) v sporih o pravici do uporabe firme v senatu. Uporaba priimka v firmi samostojnega podjetnika posameznika je po 1. odst. 73. čl. ZGD njegova dolžnost.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti zavrnilo zahtevek tožeče stranke, s katerim je uveljavljala, naj tožena stranka opusti uporabo firme Avtošola PRAH, A.P., s.p., naj se ta firma izbirše iz registra samostojnih podjetnikov in naj tožena stranka v svojo firmo vnese sestavine, po katerih se bo jasno razlikovala od firme tožeče stranke Prah, avtošola in posredništvo, d.o.o. Tožeči stranki je naložilo tudi plačilo pravdnih stroškov v višini 85.832,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 30.11.1999 do plačila.

Proti sodbi sodišča prve stopnje se pritožuje tožena stranka zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) v 1. odstavku 21. člena določa, da se mora firma družbe jasno razlikovati od firm vseh drugih družb in da enako velja tudi za samostojnega podjetnika, kot to določa 72. člen ZGD. Razlika med firmami mora biti takšna, da v pravnem prometu ne more priti do zamenjav. Nadalje se pritožnik sklicuje na 13., 17. in 21. člen ZGD ter meni, da ob upoštevanju vseh zakonskih določil za odoločanje o vprašanju, ali lahko pride do zamenjave firm, ni pomembna le jezikovna razlaga, ampak je potrebno pri ugotavljanju upoštevati vse relevantne okoliščine v vsakem primeru posebej. Pritožnik sodišču druge stopnje predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, ali pa naj jo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

V okviru uradoma upoštevnih razlogov (2. odst. 350.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP), je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena, ker je bilo sodišče prve stopnje nepravilno sestavljeno. V konkretnem primeru gre namreč za spor o uporabi firme (prim. tožbeni predlog). Po 1. odstavku 34. člena ZPP pa sodi sodišče (med drugim) v sporih o pravici do uporabe firme v senatu. Gre za specialno določbo, ki velja za določeno vrsto gospodarskega spora (5. tč. 483. čl. ZPP). Zato ne pride v poštev 1. odst. 486. čl. ZPP (prim. s tem v zvezi načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča, ki je bila 9.12.1999, Pravna mnenja 2/99, str. 20. z obr.). Ker je sodišče prve stopnje v nasprotju s 1. odst. 34. čl. ZPP opravilo glavno obravnavo pred sodnikom posameznikom, je sodišče druge stopnje moralo izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da opravi novo glavno obravnavo (1. odst. 354. čl. ZPP).

V novem postopku bo moralo sodišče opisano pomanjkljivost odpraviti.

V ponovljenem postopku naj sodišče upošteva, da dodatni znaki razlikovanja, ki jih pravdni stranki po ugotovitvah sodišča prve stopnje pri nastopanju na trgu uporabljata, niso sestavni del njunih firm (12. čl. ZGD, prim. še 13., 3. odst. 27. in 1. odst. 73. čl. ZGD). Zato za presojo o zatrjevanem povzročanju zmede na trgu zaradi podobnosti firm pravdnih strank in kršitvi načela izključnosti firme (21. čl. ZGD) niso pravno relevantni. Pravdni stranki nimata dolžnosti, da jih uporabljata pri nastopanju na trgu. Zato njihovo uporabo lahko kadarkoli opustita. Sicer pa bo treba ob ponovnem odločanju o tožbenem zahtevku upoštevati 72. člen ZGD, ki napotuje glede firme samostojnega podjetnika na smiselno uporabo določb 12. do 23. čl. ZGD, in pa 1. odst. 73. člena ZGD. Slednji določa, da firma podjetnika vsebuje poleg označbe dejavnosti in skrajšane označbe, da gre za samostojnega podjetnika (s.p.), obvezno tudi ime in priimek podjetnika. To ne bo nepomembno za obseg uveljavljanega varstva firme tožeče stranke, katere fantazijski dodatek je enak priimku tožene stranke. Uporaba le-tega v firmi samostojnega podjetnika posameznika je namreč, kot je bilo že obrazloženo, po 1. odst. 73. čl. ZGD njegova dolžnost.