Jedro

Četudi stranka ni seznanjena z vsebino sodne pošiljke, ker je ni dvignila v skladu z obvestilom vročevalca, se po 2. odst. 141. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena. Če ima v takšnem primeru odsotnost stranke z glavne obravnave za posledico ponovni nastanek pogojev za mirovanje postopka, se šteje tožba za umaknjeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je potem, ko je ugotovilo, da so ponovno izpolnjeni pogoji za mirovanje postopka, štelo tožnikovo tožbo za umaknjeno in postopek ustavilo.

Zoper sklep je vložil tožnik pravočasno pritožbo. V njej navaja le, da na obravnavo 4.12.2002 ni prišel, ker ni dobil vabila, zato prosi za razumevanje in predlaga nadaljevanje postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo ob dovolj razčiščenem procesnem stanju in pravilno uporabljenem pravu. Nobenega dvoma ni, da je v zadevi prvič do mirovanja postopka prišlo 2.7.2002 (list. št. 45 v sodnem spisu) in da so takšni razlogi ponovno nastopili 4.12.2002, ko se nobena od pravilno vabljenih strank ni udeležila razpisane glavne obravnave. Mirovanje postopka je namreč zastoj v sporu, do katerega vedno pride po volji strank, izraženo bodisi izrecno ali s konkludentnimi dejanji, torej tudi tedaj, kadar se vabljeni strani ne odzivata na poziv sodišča. Pritožnik namreč ne more uspešno uveljavljati opravičene odsotnosti z naroka 4.12.2002, čeprav z vabilom ni bil seznanjen, ker je do tega prišlo izključno iz razlogov na njegovi strani. Podano je namreč dejansko stanje iz 2. odst. 141. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99; v nadaljevanju ZPP), po katerem se šteje, da mu je bilo vabilo vročeno na dan, ko je bilo v njegovem poštnem nabiralniku puščeno obvestilo vročevalca, kje in kdaj lahko pošiljko dvigne, pa v 15-ih dneh tega ni storil. Gre za t.i. fikcijo, ko se vročitev po zakonu šteje za opravljeno, čeprav naslovnik z vsebino pošiljke ni seznanjen, ker ne postopa v skladu z obvestilom vročevalca o kraju in roku dviga, kljub opozorilu na pravne posledice, da se bo štela vročitev za opravljeno (list. št. 26 v sodnem spisu).

Glede na navedeno in ko je torej v predmetni zadevi podano procesno stanje iz 4. odst. 209. člena cit. ZPP, kot pravilno zaključuje prvostopenjsko sodišče, je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in odločiti, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.