Jedro

Pri presoji zakonitosti sklepa o izvršbi so nerelevantni ugovori, ki se nanašajo na premoženjsko stanje dolžnika. Upoštevati je treba le zakonsko predpisana izvzetja in omejitve, ki jih mora pri rubežu upoštevati izplačevalec denarnih prejemkov in so določeni v sklepu o izvršbi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopni davčni organ zoper tožnika uvedel izvršbo na denarne prejemke zaradi plačila sodne takse in stroškov postopka na podlagi plačilnih nalogov Okrajnega sodišča v Mariboru v skupnem znesku 1.176,22 €. Navedeno odločitev je potrdila tudi tožena stranka s tem, da je spremenila izrek izpodbijanega sklepa tako, da je navedla pravilne izvršilne naslove in datume njihove izdaje, v preostalem pa je pritožbo tožnika zavrnila kot neutemeljeno. V obrazložitvi odločbe navaja, da je Davčni urad Maribor v izreku sklepa navedel napačne izvršilne naslove in datume njihove izdaje, zato je navedeno nepravilnost v skladu z določbo 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) po uradni dolžnosti odpravila, tako da je v tem delu spremenila izrek izpodbijanega sklepa. V ostalem pa je pritožbo zavrnila, saj tožnik niti ni ugovarjal, da bi imel sklep kakršnekoli pomanjkljivosti, prav tako ni ugovarjal, da ne bi bil dolžan terjanih zneskov. Njegov ugovor, da zaradi slabega premoženjskega stanja ne more poravnati obveznosti, pa na samo zakonitost sklepa o izvršbi ne vpliva. Za ta postopek je bistveno le, ali so bili ob izdaji sklepa izpolnjeni pogoji za začetek davčne izvršbe, ti pogoji pa so bili izpolnjeni, saj so za izdajo sklepa obstajali izvršljivi izvršilni naslovi, po katerih dolg ni bil plačan. V zvezi s tožnikovim predlogom, da se naj zoper njega uvede postopek osebnega stečaja, pa je tožena stranka pojasnila, da v tej zadevi davčna uprava ni upnik, zato tudi ni dolžna vložiti predloga za začetek stečajnega postopka. Navedeni predlog lahko poda le tožnik sam.

Tožnik v tožbi navaja, da je izrek odločbe tožene stranke nerazumljiv in v neskladju z obrazložitvijo. Kot prava nevešča in duševno motena oseba ne razume odločbe in ne ve, kaj je v odločbi določeno, da mora izvršiti. Je invalidsko upokojen zaradi trajne duševne bolezni in prejema pokojnino, ki je tako nizka, da je upravičen še do varstvenega dodatka. Njegovi mesečni dohodki ne presegajo osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo. Živi pri hčeri, ki mu nudi brezplačno bivanje, občasno mu tudi pripravi hrano. Po plačilu mesečnih stroškov mu za življenje ne ostane skoraj nič. Predlaga, da se zoper njega uvede postopek osebnega stečaja, saj sam nima zadostnih finančnih sredstev, da bi podal takšen predlog. Prav tako predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in jo nadomesti z odločbo, ki mu bo razumljiva.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je iz obrazložitve njene odločbe razvidno, zakaj je bil glede navedbe izvršilnih naslovov spremenjen prvostopni sklep. Prav tako je odločba v tem delu jasna in zadostno obrazložena. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani sklep skupaj z drugostopno odločbo pravilen in zakonit. Sodišče se strinja z razlogi, ki jih je za svojo odločitev ter za zavrnitev pritožbenih ugovorov navedla tožena stranka v obrazložitvi svoje odločbe, zato v smislu določbe drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbene ugovore, ki so enaki pritožbenim, zavrača tudi sodišče. Iz podatkov upravnega spisa je razvidno, da je davčni organ uvedel izvršbo na podlagi izvršljivih plačilnih nalogov in sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru zaradi plačila sodne takse in stroškov postopka. Tožena stranka je v izreku in obrazložitvi svoje odločbe, s katero je delno ugodila pritožbi tožnika, jasno in določno navedla vse plačilne naloge z opravilnimi številkami, datumi izdaje, navedbo datuma izvršljivosti ter višino obveznosti. Za takšno postopanje je drugostopni organ tudi po mnenju sodišča imel pooblastilo v prvem in drugem odstavku 251. člena ZUP, glede na to, da je ugotovil, da so izvršilni naslovi, na podlagi katerih se izvršba opravlja, v izreku sklepa pomanjkljivo navedeni. Ker je torej tožena stranka jasno in določno navedla vse podatke o izvršilnih naslovih, sodišče zavrača tožnikov ugovor, da je izrek nerazumljiv ter da ne ve, kaj mora izvršiti. Razen tega so bili tožniku v sodnih postopkih vsi izvršilni naslovi vročeni, tako da se je lahko seznanil z njihovo vsebino in pravno podlago, na podlagi katere so bili izdani.

V postopku davčne izvršbe sodišče presoja le ali so bili za uvedbo izvršbe izpolnjeni pogoji, ki jih določa Zakon o davčnem postopku, ter ali ima sklep o izvršbi sestavine določene v 151. členu navedenega zakona. Glede presoje zakonitosti sklepa o izvršbi so tako nerelevantni ugovori, ki se nanašajo na premoženjsko stanje dolžnika (tožnika). Navedeno vpliva le na uspešnost same izterjave, sicer pa je že tožena stranka tožniku pojasnila, da so v izpodbijanem sklepu navedena izvzetja in omejitve, ki jih mora pri rubežu upoštevati izplačevalec denarnih prejemkov. V tem postopku je tudi neupošteven tožbeni ugovor, da je tožnik duševno motena oseba, saj v postopku ni izkazal, da bi mu bila kakorkoli omejena njegova poslovna sposobnost. Ker je bila izvršba pravilno dovoljena na podlagi pravnomočnih in izvršljivih izvršilnih naslovov, je izpodbijani akt tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.