Jedro

Pismonoša je ravnal pravilno, ko je obvestilo o pošiljki pustil na vratih stanovanja, in ne v hišnem predalčniku. Vendar v nadaljevanju ni ravnal pravilno, ko po izteku roka pisanja ni pustil v predalčniku, ker ga je napačno štel za neuporabnega iz razloga, ker na njem ni bilo vidnega toženčevega priimka. Pri enostanovanjskih hišah, za kar v tem konkretnem primeru nedvomno gre, ni nujno, da bi imel hišni predalčnik označen priimek in je lahko uporaben tudi, če priimka na njem ni.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, s katero je tožencu naložilo, da tožnici plača 24.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 5. 2016 dalje do plačila in 1074,83 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper sodbo se toženec pritožuje in navaja, da na tožbo ni odgovoril v roku 30 dni zato, ker tožbe ni prejel. Trdi, da ni prejel obvestila o pošiljki, ki naj bi bilo puščeno na vratih njegovega stanovanja, ne pošiljke same, češ da ni imel hišnega predalčnika, saj hišni predalčnik ves čas ima. Predlaga razveljavitev zamudne sodne in novo sojenje pred sodiščem prve stopnje ter opredeljuje pritožbene stroške.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila, predlagala njeno zavrnitev ter opredelila svoje pritožbene stroške.

4. V skladu z določbo 3. odst. 346. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je pritožbeno sodišče prvostopenjsko sodišče zaprosilo za poročilo o zatrjevanih kršitvah pri vročanju z opravo ustreznih poizvedb. Iz povratnice sicer izhaja, da je obvestilo o priporočeni pošiljki (tožbi s prilogami in pozivom na odgovor) vročevalec pustil na vratih stanovanja, ker naslovnik ni imel hišnega predalčnika in se šteje, da je resnično, kar je v tej listini navedeno. Vendar ima stranka pravico, da dokazuje nasprotno.

5. Sodišče prve stopnje je opravilo poizvedbe pri Pošti Slovenije, vpogledalo fotografije toženčeve hiše oz. izpostavljenega hišnega predalčnika, zaslišalo pismonošo, ki je pošiljko tožencu vročal, ter obe stranki. Iz poročila, ki ga je po tem prvostopenjsko sodišče podalo, je mogoče prepričljivo zaključiti, da je toženec sicer ves čas imel izpostavljen hišni predalčnik, in sicer na vhodnih vratih na dvorišče, da pa je možno (oz. celo zelo verjetno), da v času vročanja tožbe na njem ni bilo vidnega toženčevega imena in priimka. Pismonoša je zato obvestilo, da mora toženec pošiljko dvigniti na pošti v roku 15 dni, pustil na vratih stanovanja, in ker po izteku tega roka toženec pisanja ni dvignil, pošiljke ni pustil v (neoznačenem) predalčniku, pač pa se je vrnila sodišču (nahaja se na listu 16 v tem spisu). Pismonoša je namreč ocenil, da hišni predalčnik brez priimka ni uporaben hišni predalčnik.

6. Pritožba je utemeljena.

7. Za odločitev, ali je bila tožba tožencu pravilno vročena, kar je eden izmed pogojev za izdajo zamudne sodbe, so pomembne določbe 1., 3. in 4. odst. 142. čl. ZPP: Tožba, sodna odločba, zoper katero je dovoljena posebna pritožba, izredno pravno sredstvo in nalog za plačilo sodne takse za vlogo iz prvega odstavka 105.a člena tega zakona in vabilo stranki na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan, se vročajo osebno stranki, pri čemer se za osebno vročitev šteje tudi vročitev v skladu s 141.a členom tega zakona (1). Če vročitev po 140. členu tega zakona ni možna, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše (3). Vročitev po prejšnjem odstavku se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Namesto naslovnika lahko pisanje dvigne oseba, ki jo je naslovnik na pošti pooblastil kot pooblaščenca za dvig pisanj, če je pooblastilo deponirano na pošti in se ta oseba na pošti identificira z osebnim dokumentom s fotografijo. Ta oseba na vročilnici poleg svojega podpisa pripiše besedi "po pooblastilu". Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti (4).

8. Glede na ugotovljena dejstva pritožbeno sodišče zaključuje, da je pismonoša ravnal pravilno, ko je obvestilo o pošiljki pustil na vratih stanovanja, in ne v hišnem predalčniku, saj je tudi to v skladu z navedenim 3. odst. 142. čl. ZPP. Vendar v nadaljevanju ni ravnal pravilno, ko po izteku roka pisanja ni pustil v predalčniku, ker ga je napačno štel za neuporabnega iz razloga, ker na njem ni bilo vidnega toženčevega priimka. Pri enostanovanjskih hišah, za kar v tem konkretnem primeru nedvomno gre, ni nujno, da bi imel hišni predalčnik označen priimek in je lahko uporaben tudi, če priimka na njem ni. To po nasprotnem razlogovanju izhaja tudi iz določbe 2. odst. 43. čl. Zakona o poštnih storitvah (ZPSto-2), ki določa, da morajo biti hišni predalčniki v večstanovanjskih objektih označeni s priimkom ali s firmo uporabnikov poštnih storitev v posameznem stanovanju ali poslovnem prostoru. Pri enostanovanjskih objektih te nuje torej ni, kar je tudi logično in razumljivo, saj lahko tam tak predalčnik pripada le enemu stanovanju.

9. Vročitev tožbe tožencu torej ni bila pravilna, zato pogojev za izdajo zamudne sodbe ni bilo in je sodišče prve stopnje z njeno izdajo zagrešilo kršitev po 7. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Pritožbi je bilo zato treba ugoditi in zamudno sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje, ki ga ne more opraviti pritožbeno sodišče, saj ga v pravem pomenu sploh še ni bilo (1. odst. 354. čl. ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (3. odst. 165. čl. ZPP).

PRAVNI POUK

11. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. 12. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

13. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.