Jedro

Sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni ugotavljalo vseh, za razsojo o predlogu tožeče stranke za taksno oprostitev relevantnih dejstev. Samostojni podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Kljub opravljanju dejavnosti gre za en pravni subjekt. Zato je treba pri presoji, ali so podani pogoji za taksno oprostitev, upoštevati vse dohodke in premoženje trgovine na debelo in drobno X, s.p., in fizične osebe, torej njegove dohodke, prihranke, ...

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse.

2. V pritožbi tožeča stranka navaja, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep spremeni tako, da tožnika v celoti oprosti plačila sodnih taks. Ne drži, da mesečni dohodek iz dejavnosti znaša 700,00 EUR, tega tudi ni navedel v svoji izjavi. Letni dohodek iz dejavnosti znaša 700,00 EUR.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni ugotavljalo vseh, za razsojo o predlogu tožeče stranke za taksno oprostitev relevantnih dejstev. Samostojni podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost (sedmi odstavek 1. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD). Kljub opravljanju dejavnosti gre za en pravni subjekt. Zato je treba pri presoji ali so podani pogoji za taksno oprostitev, upoštevati vse dohodke in premoženje trgovine na debelo in drobno P., B. H. s.p., in fizične osebe, torej njegove dohodke, prihranke, ... V sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje pozvalo tožečo stranko na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, je kot obvezne priloge navedlo zadnje letno poročilo oziroma druge dokaze, s katerimi dokazuje premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje. Ni torej navedlo, da naj predloži obvezne priloge izjave o premoženjskem stanju, ko gre za fizično osebo, to je dokazila o prejetih plačah in drugih prejemkih iz dela v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo izjave za vsak mesec posebej. Iz izjave o premoženjskem stanju v prilogi D1 spisa je mogoče razbrati, da je v njej navedeno premoženjsko stanje in dohodki dejavnosti tožnika, saj je v rubriki ime in priimek/ naziv pravne osebe navedeno: B. H. s.p., rubrika EMŠO ni izpolnjena, izpolnjena je rubrika „matična številka pravne osebe ali samostojnega podjetnika“. V rubriki plače, nadomestila in drugi prejemki iz delovnega razmerja je naveden dohodek v višini 700,00 EUR. Izpolnjena pa je tudi celotna točka IV. obrazca ZST-1, to je podatki o materialnem stanju vlagatelja – pravne osebe. Tožeča stranka ni pravna, pač pa fizična oseba. Izjava o premoženjskem stanju tako vsebuje notranja neskladja in niso priložene priloge, ki jih mora priložiti fizična oseba. Ker je bil pozivni sklep nejasen, ne more iti v škodo tožniku. Sodišče prve stopnje bi ga lahko pozvalo, naj izpolni izjavo o premoženjskem stanju kot fizična oseba (tretji odstavek 12. člena ZST-1), ali pa bi skladno s četrtim odstavkom 12. člena ZST-1 preverilo resničnost navedb v izjavi o premoženjskem stanju po uradni dolžnosti. Glede na vsebino tožbe namreč ni verjetno, da tožnik nima nobenega premoženja, saj je oddajal avto. Težko verjetno pa je tudi, da nima odprtega nobenega računa.

5. Glede na obrazloženo je višje sodišče ugodilo pritožbi, razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena v zvezi s 355. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti oziroma preveriti premoženje in dohodke tožnika in dejavnosti, ki jo opravlja, ter nato ponovno odločiti o predlogu za taksno oprostitev.

6. Ker bodo stroški tega pritožbenega postopka del pravdnih stroškov (prvi odstavek 151. člena ZPP) in je od uspeha pravdnih strank odvisno, kdo jih bo dolžan nositi (154. člen ZPP), je višje sodišče odločitev o njih pridržalo za končno odločbo.