Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Iz upravnih spisov izhaja, da se je v postopku, na podlagi zahteve tožeče stranke za priznanje statusa vojnega veterana z dne 29. 9. 2004, že vodil ugotovitveni postopek, na podlagi katerega je bilo zaključeno, da niso izpolnjeni pogoji po 6. alinei 2. člena in 2.a člena ZVV. Navedeni določbi zakona se z novelo ZVV-C nista spremenili, 7. alinea 2. člena, ki je bila uveljavljena z novelo zakona, pa normativno ne zajema že ugotovljenega dejanskega stanja. Tudi dopolnitev 26. člena zakona v konkretni zadevi, glede na to, da je bila zavrnilna odločba tožeči stranki izdana po opravljenem postopku skladno s 145. členom ZUP, ne predstavlja spremenjene pravne podlage.
Tožba se zavrne.
Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
Z izpodbijanim sklepom je Upravna enota Ajdovščina zavrgla zahtevo tožeče stranke za vpis v evidenco in priznanje statusa vojnega veterana. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožeča stranka dne 29. 9. 2004 prvič vložila zahtevo za priznanje statusa vojnega veterana vojne za Slovenijo. Postopek je bil zaključen z odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 02002-67/2005 z dne 16. 9. 2006, s katero je bilo odločeno, da se pritožba tožeče stranke, ki jo je podala zoper odločitev upravnega organa prve stopnje, zavrne. Dne 18. 10. 2007 pa je ponovno vložila zahtevo za priznanje statusa vojnega veterana. V navedeni zahtevi navaja, da ponovno vlaga zahtevek za priznanje statusa vojnega veterana, ker ji je bila zgoraj navedena odločba izdana na podlagi zakonskih določb, ki so se uporabljale pred spremembo Zakona o vojnih veteranih v letu 2006. Navedla je še, da je bila njena dejavnost v času vojne za Slovenijo že opisana v prvem zahtevku, zato predlaga, da se ta dejstva upoštevajo.
Ker je bila v zvezi z zahtevkom tožeče stranke z dne 29. 9. 2004 že izdana pravnomočna zavrnilna odločba, dejansko stanje in pravna podlaga na katero se opira zahtevek, pa se nista spremenila je bila zahteva tožeče stranke za priznanje statusa vojnega veterana, v skladu s 4. točko 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavržena.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je z odločbo št. 02002-67/2005 z dne 22. 4. 2011 pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo, zavrnilo.
Tožeča stranka v tožbi navaja, da ni sporno, da je že v mesecu maju 1991 sodelovala z vodstvom in osebjem Policijske postaje v Ajdovščini in poročala o dogodkih v vojašnici Vipava. V dneh 26., 27. in 28. 6. 1991 pa je pomagala več vojakom pri prebegu in dvema oficirjema. Nesporno je tudi, da je ves čas vojne sodelovala s strukturami, ki so organizirale aktivnosti institucij za osamosvojitev Slovenije, zato so izpolnjeni vsi pogoji iz 2.a člena Zakona o vojnih veteranih (v nadaljevanju ZVV).
Zakon o vojnih veteranih, na podlagi katerega ji je bila izdana zavrnilna odločba, je bil dne 11. 4. 2006 (Ur. l. RS, št. 38/2006) dopolnjen oziroma spremenjen. Tako je bil k 26. členu dodan nov četrti odstavek, ki se izrecno nanaša na način vodenja postopka za primere oseb, ki so v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v času od 26. 6. 1991 do 18. 7. 1991 opravljale naloge ali dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije, o katerih se po tedaj veljavnih predpisih ni vodila uradna evidenca ali se le ta ni ohranila. Ob tem je 24. člen ZVV ostal nespremenjen. Zaradi tega trditev upravnega organa prve stopnje, da je že z izvedbo postopka po 145. členu Zakona o splošnem upravnem postopku, pogoj iz četrtega odstavka 26. člena ZVV, v celoti izpolnjen, ne vzdrži resne presoje. Zakonodajalec je z navedeno dopolnitvijo 26. člena predvidel širši način odločanja in zlasti raziskovanja ter posledično priznanja statusa vojnega veterana. Nesprejemljiva je tudi navedba v izpodbijani odločbi, da novela Zakona o vojnih veteranih iz leta 2006 ne more vplivati na razširitev kroga morebitnih upravičencev do statusa vojnega veterana. Če bi namreč upravni organ prve stopnje, ponovno vodil postopek bi bila v okviru dejanskih navedb in po pričanju dodatnih prič lahko kvalificirana za status po točkah d., e. in g. sedme alineje 2. člena ZVV. Glede na vse navedeno predlaga, da izpodbijani sklep sodišče odpravi in zadevo vrne Upravni enoti Ajdovščina v ponoven postopek. Hkrati zahteva povrnitev stroškov tega postopka.
Tožena stranka v odgovoru smiselno ponavlja navedbe iz obrazložitve izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.
K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.
Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa so podani pravilni razlogi za sprejeto odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: V skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, upravni organ zahtevo za uvedbo upravnega postopka zavrže s sklepom, če je bila izdana zavrnila odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka z zahtevo z dne 29. 9. 2004 že uveljavljala status vojnega veterana, ker je sodelovala s policisti, poročala o dogodkih v vojašnici Vipava, pomagala vojakom pri prebegu in sodelovala z vodstvom krajevne skupnosti. Ob tem listin, na podlagi katerih bi jo bilo mogoče vpisati v evidenco vojnih veteranov, po prvem odstavku 26. člena ZVV ni predložila, zato je upravni organ v zvezi z navedeno zahtevo tožeče stranke vodil ugotovitveni postopek v skladu s 145. členom Zakona o splošnem upravnem postopku. Pri pristojnih upravnih organih je skušal pridobiti podatke iz uradnih evidenc in druge listine, predvsem pa je zaslišal priče, izjavo pa je podala tudi tožeča stranka. Z odločbo št. 191-86/2004 z dne 20. 1. 2005 je Upravna enota Ajdovščina zahtevek tožeče stranke zavrnila. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je z odločbo št. 02002-67/2005 z dne 16. 9. 2006 zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper navedeno odločbo, ki je postala pravnomočna.
Tožeča stranka je dne 18. 10. 2007 vložila novo zahtevo za priznanje statusa vojnega veterana na podlagi njene dejavnosti v času vojne za Slovenijo, kot je bila navedena že v prvi zahtevi z dne 29. 9. 2004 in svoje zahteve ni utemeljevala na drugačnem dejanskem stanju. To pa pomeni, da se dejansko stanje ugotovljeno v zavrnilni odločbi, v zahtevku tožeče stranke z dne 18. 10. 2007, ni spremenilo.
V zvezi s pravno podlago za izdajo zavrnilne odločbe z dne 20. 1. 2005 pa sodišče ugotavlja, da je bila navedena odločba dejansko izdana na podlagi Zakona o vojnih veteranih, ki je veljal pred spremembami in dopolnitvami objavljenimi v Ur. l. RS, št. 38/2006, ki so začela veljati 26. 4. 2006 in s katerimi je bil dodan četrti odstavek 26. člena, ki določa, da upravni organ, ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena odloči o zahtevi za priznanje statusa vojnega veterana osebe, ki je bila v času prebitem v okoliščinah za priznanje statusa vojnega veterana, mlajša od 15 let, in osebe, ki je v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v času od 26. 6. 1991 do 18. 7. 1991 opravljala naloge ali dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije, v katerih se po tedaj veljavnih predpisih ni vodila uradna evidenca ali se le ta ni ohranila, z odločbo. Navedena dopolnitev 26. člena ZVV pa le omogoča, da se po opravljenem postopku izda, v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (24. člen ZVV), odločba tudi osebi, ki je v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v času od 26. 6. 1991 do 18. 7. 1991 opravljala naloge ali dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije, o katerih se po tedaj veljavnih predpisih ni vodila uradna evidenca, ali se le ta ni ohranila.
Iz upravnih spisov izhaja, da se je v postopku, na podlagi zahteve tožeče stranke za priznanje statusa vojnega veterana z dne 29. 9. 2004, že vodil ugotovitveni postopek v skladu s 145. členom ZUP. V tem postopku je bila zaslišana tožeča stranka, priči A.A. in B.B. in pridobljeno mnenje Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Policijske uprave Nova Gorica, št. 3H1/4-811-117/2004 z dne 24. 12. 2004. Na podlagi tako izvedenega postopka pa je bilo zaključeno, da niso izpolnjeni pogoji po 6. alinei 2. člena in 2.a člena ZVV. Navedeni določbi zakona se z novelo nista spremenili, 7. alinea 2. člena, ki je bila uveljavljena z novelo zakona, pa normativno ne zajema že ugotovljenega dejanskega stanja. Tudi dopolnitev 26. člena v konkretni zadevi, glede na to, da je bila zavrnilna odločba tožeči stranki izdana po opravljenem postopku skladno s 145. členom ZUP, ne predstavlja spremenjene pravne podlage.
Glede na vse navedeno je sodišče tožbo, v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo, saj je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, sklep pa pravilen in na zakonu utemeljen.
K točki II. izreka: Vsaka stranka, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, trpi svoje stroške postopka.