Jedro

Stroškovno odločitev je bilo mogoče preizkusiti, čeprav je bila obrazložitev skromna, saj je iz obrazložitve bilo razvidno, da so stroški tožeče stranke odmerjeni po predloženem stroškovniku in razvidno je tudi, da je pri odmeri sodišče upoševalo, da je tožeča stranka tožbo delno umaknila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje. Tožena stranka mora povrniti tožeči stranki 38.071,00 SIT pritožbenih stroškov v 8 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v zvezi s popravnim sklepom odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VII Ig ... z dne ... v veljavi v 1. točki izreka za znesek 87.763,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 2.2.1995 dalje do plačila in v 3. točki izreka (9.298,00 SIT izvršilnih stroškov) ter da mora tožena stranka nositi sama svoje pravdne stroške in povrniti tožeči stranki 129.798,60 SIT pravdnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 13.10.1999 dalje. Proti tej sodbi se pritožuje tožena stranka in navaja, da uveljavlja vse tri pritožbene razloge. Predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijana sodba spremeni tako, da se zahtevek zavrne oziroma podrejeno, da se sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Pritožba ni utemeljena. Po uveljavitvi novega ZPP je predmetni spor spor majhne vrednosti (1. odst. 495. člena ZPP), zato pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v tej zadevi ni mogoče uveljavljati (1. odst. 458. člena ZPP). Neutemeljena je pritožbena trditev, da izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti in da je neobrazložena. Zato pritožbeno uveljavljani razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP ni podan. Prav tako je neutemeljena pritožbena trditev, da tožeča stranka ni pojasnila, kaj predstavlja skrčeni tožbeni zahtevek. Tožeča stranka je v pravdi povsem jasno navedla, da je pri izračunu preostanka dolga izhajala iz celotne vrednosti faktur, ki jih je izdala toženi stranki in ki so predmet te pravde, in upoštevala vsa v tej pravdi predložena dokazila o plačilu tožene stranke dobaviteljem in razlika predstavlja znesek 87.763,00 SIT. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni izpodbijala trditve tožeče stranke, da je celoten dolg znašal 818.393,23 SIT (priloga A5) in da tudi ni prerekala trditev tožeče stranke, ko je ta pojasnila, kako je izračunala razliko. Pritožba zato neutemeljeno zatrjuje, da tožeča stranka ni specificirala preostanka zahtevka. Sodišče prve stopnje je na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabilo, ko je toženi stranki naložilo v plačilo še sporni del tožbenega zahtevka. Sodišče druge stopnje se z razlogi sodišča prve stopnje strinja. Obrazložitev stroškovne odločitve sodišča prve stopnje je res skromna, vendar pa je odločitev mogoče vseeno preizkusiti, saj je iz obrazložitve razvidno, da so stroški tožeči stranki odmerjeni po predloženem stroškovniku in tudi to, da je pri odmeri stroškov sodišče upoštevalo, da je tožeča stranka delno umaknila tožbo. Sodišče prve stopnje je od dneva, ko je tožeča stranka delno umaknila tožbo, odmerilo stroške le od zneska 87.763,00 SIT in ne od celotnega vtoževanega zneska. S tem zahtevkom je tožeča stranka uspela, tožena stranka pa ne. Zato za ta čas ni mogoče govoriti, da je tožena stranka le delno uspela z zahtevkom. Do umika tožbe nastale pravdne stroške pa je sodišče prve stopnje tudi utemeljeno naložilo v plačilo toženi stranki, čeprav je tožeča stranka tožbo v tem delu umaknila. Odločitev sodišča prve stopnje v tem delu je pravilna ob uporabi 1. odst. 158. člena ZPP, saj je tožeča stranka tožbo umaknila, ker je upoštevala plačila, ki jih je tožena stranka sicer opravila dobaviteljem energije, čeprav bi jih glede na njuno v tej pravdni ugotovljeno medsebojno razmerje morala plačati tožeči stranki. Tako je tudi stroškovna odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Pritožba je tako neutemeljena. Sodišče druge stopnje tudi ni našlo drugih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP). Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora povrniti tožeči stranki stroške odgovora na pritožbo, ki predstavljajo nagrado za sestavo odgovora v višini 250 točk, končno poročilo stranki v višini 20 točk, takso za odgovor na pritožbo v višini 600 točk, poštnino in DDV. Stroški odgovora na pritožbo znašajo skupaj 38.071,00 SIT.