Jedro

Pri presojanju upravičenosti do brezplačne pravne pomoči se upoštevajo določbe ZBPP, ki v 24. členu kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako, da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oz. je pričakovani izid zadeve za prosilca ali za njegovo družino življenjskega pomena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Ljubljani, Urad predsednika (v nadaljevanju organ za Bpp) zavrnilo prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (Bpp) z dne 21. 4. 2011 za pravno svetovanje in zastopanje z izrednimi pravnimi sredstvi v pravdnem postopku, ki se je vodilo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani opr. št. I P 3186/2008. Iz obrazložitve je razvidno, da je Višje sodišče v Ljubljani s sodbo opr. št. I Cp 990/2011 z dne 6. 4. 2011 pritožbo tožnika zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. I P 3168/2008 z dne 20. 10. 2010 zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, s katero je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo 155.363,83 USD in 113.214,91 EUR s pp in tožniku naložilo povračilo pravdnih stroškov. Tožnik je v prošnji za Bpp dne 21. 4. 2011 navedel, da želi vložiti zoper navedeno sodbo izredno pravno sredstvo ter da smatra, da je bilo v zadevi kršeno materialno pravo. Organ za Bpp ocenjuje, da je sodba Višjega sodišča pravilna. Navaja, da je sodišče obrazložilo in prepričljivo pojasnilo, zakaj je prvostopenjska zavrnilna sodba pravilna in zakaj so pritožbeni očitki neutemeljeni in ni ugotovilo materialnopravnih kršitev, ki jih je tožnik izpostavil ter se je po mnenju tožene stranke opredelilo do vseh pritožbenih navedb in prepričljivo obrazložilo pravilnost prvostopenjske odločbe.

Tožena stranka zato zaključuje, da izredna pravna sredstva tožnika v predmetnem pravdnem postopku nimajo verjetnega izgleda za uspeh in jih ni razumno vlagati. Glede na navedeno ni izpolnjen zakonski pogoj, da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati (24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči, Uradni list RS, št. 96/2004 in spremembe, v nadaljevanju ZBPP). Zato organ za Bpp finančnega položaja tožnika niti ni ugotavljal. Tožnik je vložil tožbo, v kateri navaja nestrinjanje z navedeno odločbo. Zavrača neutemeljene in neresnične navedbe zaradi neizpodbojnih in listinsko dokazljivih dejstev, ki dokazujejo obstoj terjatve tožnika do stečajnega dolžnika in dokazujejo, da je bila tožnikova terjatev ugotovljena pred sodiščem in zato zanjo velja desetletni zastaralni rok. Zato po mnenju tožnika tožba v pravdnem postopku ni bila prepozno vložena oziroma po poteku zastaralnega roka za vtoževano terjatev. Zatrjuje pravico oškodovanca do poplačila terjatev iz naslova opravljenih del družbe, nad katero je bil stečaj pravnomočno zaključen dne 7. 6. 2004. Tožena stranka je poslala upravne spise in sodišču sporočila, da vztraja pri svojih navedbah iz izpodbijane odločbe.

Tožba ni utemeljena.

Tako kot pravilno navaja tožena stranka se pri presojanju upravičenosti do brezplačne pravne pomoči upoštevajo določbe ZBPP, ki v 24. členu kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako, da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati (vsebinski pogoj) in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oz. je pričakovani izid zadeve za prosilca ali za njegovo družino življenjskega pomena (finančni pogoj). Po 3. odstavku 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da je ta stranka zlorabila možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe očitno v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

V obravnavni zadevi po mnenju tožene stranke tožnik nima izgleda, da bi uspel z izrednimi pravnimi sredstvi in v obrazložitev temu stališču komentira sodbo Višjega sodišča v obravnavani zadevi ter se strinja z razlogi, ki izhajajo iz sodbe, ki jih povzema in se nanje sklicuje. Po mnenju sodišča sicer takšno stališče tožene stranke ne pojasnjuje dovolj razlogov za zavrnitev zaprošene Bpp, vendar pa v konkretnem primeru že iz splošne pravne teorije izhaja da tožnik ni prijavil v stečaj judikatne terjatve, za katero bi mu šel desetletni zastaralni rok, ampak odškodninsko terjatev, pri kateri znaša subjektivni zastaralni rok tri leta in je tako posledično tožnik zaradi preteka triletnega roka za vložitev tožbe izgubil možnost terjatev sodno uveljavljati. Ob takem stanju stvari sodišče ocenjuje, da je navedena določba 3. odstavka 24. člena ZBPP pravilno uporabljena, zato v konkretnem primeru po presoji sodišča materialno pravo ni bilo kršeno.

Po povedanem je izpodbijana odločba zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in spremembe, dalje ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.