Jedro

Zoper sklep o zavrnitvi zahtevka za povrnitev nadomestila plače priči se priča ni pritožila. Pritožila se je tožena stranka, ki pravnega interesa za pritožbo nima, saj z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o kakšni pravici ali obveznosti tožene stranke.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je sklenilo, da se zahtevek za povrnitev nadomestila plače priče A.A. zavrne.

2. Zoper zgoraj navedeni sklep se pritožuje tožena stranka in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in zahtevi za povrnitev nadomestila plače priči A.A. ugodi in v celoti prizna priglašene stroške priče iz naslova nadomestila plače, kot jih bo priglasil delodajalec po obračunu in izplačilu nadomestila priči. Navaja, da je prvostopenjsko sodišče zahtevek delodajalca za povrnitev nadomestila plače za pričo A.A. zavrnilo. Poudarja, da v skladu s 13. členom Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku zaposlenim izplača nadomestilo plače delodajalec, pri katerem je priča v delovnem razmerju, ki nato zahteva povrnitev izplačanega nadomestila plače od sodišča, ki vodi postopek. Prekluzivni rok za zahtevek delodajalca ni določen. Prekluzivni roki za zahtevke za povračilo stroškov izrecno veljajo za dejanske stroške priče in za izgubljen zaslužek, na kar je priča v vabilu izrecno opozorjena, ne velja pa za obveznost priče, ki je zaposlena zahtevati nadomestilo plače od sodišča takoj po zaslišanju, ker ji ga je dolžan izplačati delodajalec, slednji pa ga pred izplačilom delavcu ne more zahtevati nazaj od sodišča. Meni, da je z določitvijo prekluzivnega roka priči za predložitev potrdila o višini nadomestila plače sodišče kršilo določbo Pravilnika, s čemer je zmotno uporabilo materialno pravo.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 242. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) sklenilo, da se zahtevek za povrnitev nadomestila plače priči A.A. zavrne, ker le-ta ni v postavljenem roku priglasil višine in dostavil dokazila o višini plače, kot se je to obvezal na glavni obravnavi dne 9. 11. 2016. Z izpodbijanim sklepom je bilo odločeno o pravici priče in ne o pravicah tožeče ali tožene stranke.

5. Zoper sklep o zavrnitvi zahtevka za povrnitev nadomestila plače priči se priča ni pritožila. Pritožila se je tožena stranka, ki pravnega interesa za pritožbo nima, saj z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o kakšni pravici ali obveznosti tožene stranke.

6. V kolikor pritožbo tožene stranke obravnavamo kot pritožbo delodajalca priče, kar dejansko predstavlja pritožba, saj se sklicuje na Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 15/2003 in naslednji), ki v 13. členu določa, da zaposlenim izplača nadomestilo plače delodajalec pri katerem je priča v delovnem razmerju, ki nato zahteva povrnitev izplačanega nadomestila plače od sodišča, ki vodi postopek, je ta nedovoljena, saj jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice. Dejstvo, da je priča zaposlena pri toženi stranki namreč ne spreminja pravni položaj delodajalca priče, ki nima pravice do pritožbe o odločitvi o priznanju stroškov priči. S sklepom je bilo namreč odločeno le o stroških priče. Tako je protispisna pritožbena navedba, da je sodišče z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevo delodajalca za povrnitev nadomestila plače priči. Delodajalec ima pravico do pritožbe le v postopku v katerem zahteva povrnitev izplačanega nadomestila plače od sodišča, ki vodi postopek, o čemer pa še ni bilo odločeno.

7. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrglo kot nedovoljeno v skladu z določbo 1. točke 365. člena v zvezi s 343. členom ZPP.