Jedro

Soglasja prvotnega in novega toženca za subjektivno spremembo tožbe sodišče ne more nadomestiti s svojo odločitvijo. Če sodišče dovoli subjektivno spremembo tožbe v nasprotju z določbo 187. člena ZPP stori bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožencu naložilo, da je v 15 dneh dolžan tožniku plačati 162.500,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov, ki so razvidni iz 1. točke izreka sodbe in 199.200,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.5.2002 dalje.

Zoper takšno sodbo se zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožuje toženec, ki predlaga razveljavitev sodbe in zavrnitev tožbenega zahtevka. Pojasnjuje, da prvotna toženka W., d.o.o. ni bila nikoli pravnomočno izbrisana iz sodnega registra in še vedno obstaja ter posluje. Subjektivna sprememba na pasivni strani je torej nezakonita. Ne glede na to bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati sklep Ustavnega sodišča U-I-135/00. Poleg tega pa je zmoten tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik v smislu določb 124. in 126. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR; Ur. l. SRS, št. 29/78 do 57/89) odstopil od pogodbe, saj je na naroku sam pojasnil, da ni imel takšnega namena. Sodišče prve stopnje bi tudi moralo upoštevati ugovor, da je W., d.o.o. prenesel vsa sredstva na Zavod za... in pogodbo z dne 25.8.1992 oceniti po 453. členu ZOR.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi dovolilo subjektivno spremembo tožbe in se pri tem sklicevalo na določbe Zakona o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod; Ur. l. RS, št. 54/99 in 110/99). Pojasnjuje, da se novi toženec ne more upirati spremembi tožbe, ker se v skladu z določbo 4. odstavka 27. člena ZFPPod šteje, da je podal izjavo v smislu določbe 1. odstavka 394. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, šr. 30/93 s spremembami in dopolnitvami). Tako je sodišče odločilo, ker je menilo, da je bilo podjetje W., d.o.o. izbrisano iz sodnega registra.

Takšno stališče sodišča prve stopnje pa je napačno. Pritožnik pravilno opozarja, da prvotna toženka - gospodarska družba W. d.o.o. ni bila izbrisana iz sodnega registra. V času, ko je v obravnavani zadevi odločalo sodišče prve stopnje, je bil zadnji vpis v sodni register - vpis sklepa o izbrisu gospodarske družbe iz registra, vendar ta sklep ni bil pravnomočen in družba ni bila izbrisana. V času odločanja višjega sodišča pa je v register vpisan tudi sklep, s katerim je bil prej omenjeni sklep razveljavljen in postopek izbrisa ustavljen. Pogojev za dovolitev subjektivne spremembe tožbe s sklicevanjem na določbe ZFPPod torej ni bilo.

Glede na to bi moralo sodišče prve stopnje po spremembi tožbe ravnati v skladu z določbo 187. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in 96/02), po kateri soglasja novega toženca za subjektivno spremembo tožbe sodišče ne more nadomestiti. Ker sodišče prve stopnje omenjene določbe ni uporabilo, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj prvotni toženki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem na naroku, na katerem je sodišče dovolilo spremembo tožbe in tudi odločilo o tožbenem zahtevku.

V skladu z določbo prvega odstavka 354. člena ZPP je zato višje sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje, da opravi novo glavno obravnavo.

Pritožbeno sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP na ostale pritožbene trditve ne odgovarja, ker v tej fazi postopka niso odločilnega pomena.

Razveljavitev odločitve o stroških postopka je posledica razveljavitve odločitve o glavni stvari.