Jedro

Ker tožnica s spremembo tožbe zahteva razliko do plače po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, je, kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, odločitev o dodatno postavljenem zahtevku za izpad dohodka odvisna od rešitve drugega spora, katerega predmet je presoja zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove. Ker pa je ta postopek že pravnomočno končan z izdajo sodbe pritožbenega sodišča, navedena okoliščina ni razlog, da sodišče prve stopnje ne bi dovolilo spremembe tožbe. Po oceni pritožbenega sodišča odločanje o spremenjeni tožbi tudi ne bi bistveno zavleklo dokaznega postopka, saj je odločitev o višini izpada dohodka (če bo ta med strankama sploh sporna) mogoče sprejeti že na podlagi listinskih dokazov, brez izvedbe dokaza z izvedencem finančne stroke. Odločitev o temelju novo postavljenega zahtevka pa temelji na izvedbi dokazov, ki so potrebni tudi za odločitev o preostalih zahtevkih, postavljenih že v tožbi. Poleg tega je tožnica tožbo spremenila že na prvem naroku za glavno obravnavo, ko dokazni postopek še ni bil niti začet.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se dovoli sprememba tožbe.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni dopustilo (pravilno: dovolilo) spremembe tožbe.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnica iz pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli spremembo tožbe. Navaja, da je tožbo spremenila takoj po prejemu odločbe Vrhovnega sodišča RS v sporu o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove. Za postavitev novega zahtevka v času vložitve tožbe zaradi mobinga ni imela podlage. Meni, da bo pravnomočna odločitev v sporu o zakonitosti redne odpovedi znana kmalu. Načelo ekonomičnosti ni ovira, da se sprememba tožbe ne bi dovolila, saj je procesno gradivo v zvezi z novim zahtevkom že zbrano. Dokazovanje bi obsegalo le izvedbo listinskih dokazov, ne pa tudi izvedenca. Izpostavlja, da bi bilo onemogočeno uveljavljanje istega tožbenega zahtevka v bodoče zaradi nevarnosti zastaranja. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe kot neutemeljene in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov in na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Tožnica je v tem odškodninskem sporu zaradi trpinčenja na delovnem mestu postavila zahtevek za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 12.000,00 EUR in za premoženjsko škodo zaradi prevozov na zdravniške preglede, kopiranje in telefoniranje v višini 249,00 EUR. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni dovolilo spremembe tožbe iz prve pripravljalne vloge z dne 12. 6. 2019, vložene na prvem naroku za glavno obravnavo dne 3. 6. 2019. S spremembo tožbe je tožnica poleg prej navedenih zahtevkov postavila še dodatni zahtevek za plačilo premoženjske škode zaradi izpada dohodka zaradi bolniškega staleža od februarja 2017 do julija 2019 v višini 594,63 EUR mesečno oziroma v skupnem znesku 17.838,90 EUR bruto, ter v dokaz temu predlagala poleg listin tudi zaslišanje zdravnice in postavitev izvedenca psihiatra in izvedenca finančne stroke. Na naroku je tožnica v zvezi s spremembo tožbe pojasnila (glej list. št. 45), da zahteva razliko med plačo delovnega mesta po odpovedani pogodbi o zaposlitvi in nadomestilom za bolniški stalež.

7. Uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega je eden izmed primerov spremembe tožbe (drugi odstavek 184. člena ZPP). Če je bila tožba toženi stranki že vročena, je v skladu s prvim odstavkom 185. člena ZPP za spremembo tožbe potrebna privolitev tožene stranke. Izjema velja v primeru t. i. privilegirane spremembe tožbe (186. člen ZPP), za kar pa v konkretnem primeru ne gre. Čeprav se tožena stranka s spremembo tožbe ne strinja, jo lahko sodišče dovoli, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama (prvi odstavek 185. člena ZPP). Vodilo, ki je odločilno za presojo, ali naj sodišče spremembo tožbe dovoli na tej podlagi, je načelo ekonomičnosti, ki je eno od temeljnih načel pravdnega postopka (prvi odstavek 11. člena ZPP). Zato je bistveno vprašanje, ali bi se postopek zaradi spremembe tožbe v bistvenem podaljšal zaradi izvedbe dokazov ali pa zaradi drugih okoliščin (npr. zaradi čakanja na odločitev o predhodnem vprašanju).

8. Ker tožnica s spremembo tožbe zahteva razliko do plače po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, je, kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, odločitev o dodatno postavljenem zahtevku za izpad dohodka odvisna od rešitve spora opr. št. Pd 99/2019, katerega predmet je presoja zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove. Ker pa je ta postopek že pravnomočno končan z izdajo sodbe pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 717/2019, navedena okoliščina ni razlog, da sodišče prve stopnje ne bi dovolilo spremembe tožbe. Po oceni pritožbenega sodišča odločanje o spremenjeni tožbi tudi ne bi bistveno zavleklo dokaznega postopka, saj je odločitev o višini izpada dohodka (če bo ta med strankama sploh sporna) mogoče sprejeti že na podlagi listinskih dokazov, brez izvedbe dokaza z izvedencem finančne stroke. Odločitev o temelju novo postavljenega zahtevka pa temelji na izvedbi dokazov, ki so potrebni tudi za odločitev o preostalih zahtevkih, postavljenih že v tožbi. Poleg tega je tožnica tožbo spremenila že na prvem naroku za glavno obravnavo, ko dokazni postopek še ni bil niti začet. 9. Glede na zgoraj navedeno je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu v nasprotju s prvim odstavkom 185. člena ZPP, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je dovolilo spremembo tožbe (3. točka 365. člena ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 165. člena ZPP.