Jedro

Zoper odločbo, izdano o zahtevi za obnovo postopka, ni mogoče vložiti zahteve za sodno varstvo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Izrek

Zahteva kaznovane za sodno varstvo se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Medobčinska sodnica za prekrške je z odločbo zavrgla zahtevo za obnovo postopka, ki jo je vložila kaznovana glede odločbe medobčinske sodnice za prekrške zvezi z odločbo Republiškega senata za prekrške. Pritožbo kaznovane zoper odločbo o zavrženju zahteve za obnovo je Republiški senat za prekrške z uvodoma navedeno odločbo zavrnil kot neutemeljeno in potrdil odločbo organa prve stopnje.

V svoji laično napisani vlogi, ki jo je, ker je bila vložena v roku, treba šteti kot pravočasno zahtevo za sodno varstvo, kaznovana smiselno uveljavlja, da dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno in da v napadeni odločbi ni bilo odgovorjeno na pritožbene navedbe. Smiselno se zavzema za ugoditev svoji zahtevi. Dopolnitev vloge kaznovane, v kateri prav tako uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, pa je bila vložena prepozno, tako da je ni bilo mogoče obravnavati. Odločbo druge stopnje je namreč kaznovana prejela dne 22.2.1993 in bi torej lahko vložila zahtevo za sodno varstvo do 9.3.1993 (čl. 201/I Zakona o prekrških). Ker je omenjeno dopolnitev zahteve vložila šele 10.3.1993, jo je vložila prepozno.

Zahteva za sodno varstvo z dne 1.3.1993 pa ni utemeljena.

Kaznovani je bilo že v sodbi Vrhovnega sodišča RS, izdano na njeno zahtevo za sodno varstvo proti prvotni odločbi o prekršku, pojasnjeno, da po določbi čl. 203 Zakona o prekrških, zahteve za sodno varstvo ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato tudi v tem postopku, za katerega veljajo enaki pogoji za dopustnost zahteve (čl. 212 Zakona o prekrških), ni bilo mogoče obravnavati njenih trditev, s katerimi izpodbija izpovedbe policista ter priče, vključno z izvlečkom iz mnenja izvedenca cestno prometne stroke, ki ga je očitno podal v odškodninski pravdi, saj se z njimi uveljavlja le, da v napadenem sklepu dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno.

Končno pa tudi to, da napadena odločba naj ne bi bila obrazložena, ker v njej ni odgovora na pritožbene trditve, ni taka kršitev določb postopka o prekrških, ki bi jo bilo mogoče uveljavljati v tem postopku. Določba čl. 198/II Zakona o prekrških, ki med drugim predpisuje, da mora organ druge stopnje oceniti (to je konkretno in ne zgolj pavšalno) navedbe pritožbe, namreč ni navedena v členu 203 točka 2 Zakona o prekrških, kjer so navedene kršitve določb postopka, ki jih je edino mogoče upoštevati v tem postopku.

Po povedanem zahteva za sodno varstvo ni utemeljena in jo je bilo treba po čl. 204/IV Zakona o prekrških zavrniti.