Jedro

Opustitev predložitve spisov sodišču onemogoča presojo zakonitosti postopka pred izdajo izpodbijanega akta in tudi presojo skladnosti podatkov izpodbijane odločbe s podatki spisov. Breme dokazovanja v tem delu je namreč na strani tožene stranke.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za zdravje, št. 181-95/2009/5 z dne 23. 12. 2010 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 350,00 EUR stroškov postopka v 15-ih dneh po prejemu te sodbe.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila, da se pri dečku A.A. cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam s cepivom M-M-RVAXPRO ali cepivom Priorix ne opusti, proti hepatitisu B s cepivom Engerix 10 ne opusti, proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju s cepivom Boostrix ne opusti in proti tetanusu s cepivom Tatanol ne opusti, da se svetuje preveritev vrednosti protiteles proti ošpicam in mumpsu in se v primeru, da A.A. ni zaščiten, cepljenje opravi, v primeru visokih zaščitnih nivojev protiteles pa se lahko odloži za obdobje največ dveh let, cepljenje proti hepatitisu B s cepivom Engerix 10 pa se lahko začasno odloži, vendar največ za obdobje dveh let. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka predlog za opustitev cepljenja utemeljila in obrazložila z navedbami, da ima njen sin A.A. diagonisticirano težjo obliko avtizma. S strani ministra imenovana Komisija za cepljenje je predlog in priloženo zdravstveno dokumentacijo proučila, in menila, da za opustitev cepljenja ne obstajajo zdravstveni razlogi ter predlagala, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. Z ozirom na takšno mnenje je tožena stranka izdala izpodbijano odločbo.

Tožeča stranka se s takšno odločbo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da bi se komisija v strokovnem mnenju morala opredeliti do navedb o sumu, da bi pri A.A. zaradi potrjene diagnoze avtizma lahko prišlo do škodljivih stranskih učinkov po cepljenju, na kar je strogo opozoril tudi doktor B.B. Komisija pa strokovnega mnenja in obrazložitve lečečega zdravnika sploh ni obravnavala in se v svojem strokovnem mnenju o njem ni opredelila, niti ni opravila nikakršnih dodatnih preiskav, s katerimi bi izključila možnost pojava zatrjevanih stranskih učinkov. Tega pred izdajo odločbe tudi ni opravila tožena stranka. Poleg tega bi morala tožeča stranka kot stranka v postopku pred izdajo odločbe imeti možnost izjaviti se o vseh pomembnih dejstvih in okoliščinah. Tožeči stranki izdelano strokovno mnenje pred izdajo izpodbijane odločbe ni bilo poslano, kar je kršitev načela materialne resnice in zaslišanja strank iz 8. in 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in naslednji, v nadaljevanju ZUP). O razlogih za opustitev cepljenja komisija v obrazložitvi svojega mnenja navede le, da ti niso bili ugotovljeni, do opozorila staršev, da je deček nenehno bolan in do navedb o hudi reakciji po cepljenju, zaradi katere je bil hospitaliziran, ki jih dokazujeta s predloženo zdravstveno dokumentacijo, pa komisija stališča sploh ne zavzame. Ko gre za vprašanje medicinske stroke, pomanjkljivo strokovno mnenje komisije ni zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke. Starši pred izdajo odločbe niso bili seznanjeni z vsebino mnenja komisije in zato niso imeli možnosti, da bi predstavili nasprotne argumente, zaradi česar niso mogli učinkovito varovati svojih pravic na način, kot ga zagotavlja 3. odstavek 146. člena ZUP, med drugim tudi s tem, da postavljajo vprašanja izvedencem, se seznanijo z uspehom dokazovanja in o tem izrečejo (4. in 5. točka 3. odstavka 146. člena ZUP). Tako ravnanje v zvezi z izvedenskim mnenjem izrecno zahteva tudi 194. člen ZUP. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in jo vrne v ponovno odločanje toženi stranki ter ji naloži povrnitev vseh stroškov postopka.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

K 1. točki izreka: Tožba je utemeljena iz naslednjih razlogov: Sodišče je toženo stranko v skladu z določbo 38. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06) dne 28.1.2011 pozvalo, naj v roku 30 dni pošlje upravne spise in morebiten odgovor na tožbo. Tožena stranka spisov v roku ni predložila, zato jo je sodišče dne 9.3.2011 ponovno pozvalo, naj jih pošlje v roku 15 dni, opozorilo pa jo je tudi na posledice, če tega ne bo storila. Tožena stranka spisov tudi v tem roku ni poslala.

Opustitev predložitve spisov sodišču onemogoča presojo zakonitosti postopka pred izdajo izpodbijanega akta in tudi presojo skladnosti podatkov izpodbijane odločbe s podatki spisov. Breme dokazovanja v tem delu je namreč na strani tožene stranke. Brez ustreznih spisov sodišče zato ni moglo presoditi zakonitosti izpodbijane odločbe – to je, ali je bilo dejansko stanje v tej upravni zadevi pravilno ugotovljeno, ali je bil postopek pravilno voden, niti ni moglo preveriti utemeljenosti tožbenih navedb. Zgolj besedilo izpodbijane odločbe (ki jo je predložila tožeča stranka) takega preverjanja ne omogoča, zato je sodišče lahko odločilo izključno na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagala, torej predvsem tožbenih navedb ( 3. odstavek 38. člena ZUS-1).

Iz tožbenih navedb med drugim izhaja, da se Komisija za cepljenje ni opredelila do navedb tožeče stranke, da je mnenje Komisije za cepljenje pomanjkljivo ter da tožnica pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila seznanjena z njegovo vsebino.

V ustaljeni upravnosodni praksi je že sprejeto stališče o tem, da mora Komisija za cepljenje obširno, natančno, celovito in strokovno odgovoriti na vse razloge, ki jih stranka navaja v predlogu za opustitev cepljenja in da pomanjkljivo strokovno mnenje ne more biti zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe.

Prav tako je v ustaljeni upravnosodni praksi sprejeto tudi enotno in nedvoumno stališče o tem, da ima mnenje Komisije za cepljenje naravo izvedenskega mnenja in da je treba omogočiti stranki, da se pred izdajo odločbe z njegovo vsebino seznani in o njem izreče, izhaja iz upravnosodne prakse, na primer iz sodbe Upravnega sodišča RS št. U 482/2008. Že zato, ker se po navedbah tožeče stranke Komisija za cepljenje ni opredelila do njenih navedb v predlogu in ker je bilo mnenje Komisije za cepljenje pomanjkljivo ter ker pred izdajo izpodbijane odločbe tožeča stranka ni bila seznanjena z njegovo vsebino, je sodišče tožbi na podlagi 2. in 3. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Tožena stranka bo morala o zadevi odločiti in izdati nov upravni akt v skladu s 4. odstavkom 64. člena ZUS-1. K 2. točki izreka: Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožena stranka v skladu s 3. odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik; Uradni list RS, št. 24/07). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je v postopku zastopal odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 350,00 EUR (2. odstavek 3. člena Pravilnika).