Jedro

ZUS-1 v četrtem odstavku 83. člena določa, da revizija ni dovoljena med drugim tudi, če je vložena zoper sodbo, ki je po zakonu ni mogoče vložiti. To pa je bistveno za presojo, ali ima vložitev revizije zoper sodbo verjeten izgled za uspeh. Na podlagi podatkov v spisu je razvidno, da tožnik ni bil stranka v tem upravnem sporu in tako v skladu s četrtim odstavkom 83. člena ZUS-1 nima pravice, da bi vložil revizijo zoper navedeno sodbo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem za vložitev revizije zoper sodbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani I U 666/2010 z dne 18. 6. 2012 in kot oprostitev stroškov postopka in plačila sodnih taks. Kot podlago je tožena stranka navedla določbo tretjega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Pri odločanju o upravičenosti do vseh oblik BPP je namreč potrebno upoštevati kriterij razumnosti zadeve, saj v nobenem primeru ni namen odobritve BPP v zadevah, ki so očitno nerazumne oz. nimajo verjetnega izgleda za uspeh. Tožnik v predmetni zadevi prosi za dodelitev BPP za vložitev revizije zoper sodbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani I U 666/2010 z dne 18. 6. 2012, pri čemer iz navedene sodbe izhaja, da so bile stranke v postopku A.A., B.B. in C.C., tožena stranka pa je bila Republika Slovenija, ki jo zastopa Ministrstvo za notranje zadeve zaradi vpisa v register stalnega prebivalstva. Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v četrtem odstavku 83. člena določa, da revizija ni dovoljena med drugim tudi če je vložena zoper sodbo, ki je po zakonu ni mogoče vložiti. Tu pa je bistveno za presojo, ali ima vložitev revizije zoper sodbo verjeten izgled za uspeh. Organ za BPP je na podlagi podatkov iz sodbe Upravnega sodišča RS I U 666/2010 z dne 18. 6. 2012 ugotovil, da so bile stranke v upravnem sporu A.A., B.B. in C.C., tožnik pa ni bil stranka v tem upravnem sporu in tako v skladu s četrtim odstavkom 83. člena ZUS-1 nima pravice da bi vložil revizijo zoper navedeno sodbo. Iz navedenega tudi izhaja, da ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP, saj tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh in bi se bilo nadaljnjega postopka nerazumno udeleževati. Pristojni organ za BPP je tako upošteval kriterij razumnosti zadeve in prosilčevo prošnjo na podlagi prvega odstavka 24. člena v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZBPP zavrnil, ker prosilec ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

2. Tožnik v tožbi navaja, da so bili 26. 2. 1992 njegovi otroci in žena nezakonito izbrisani iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije. Navaja dokumentacijo, ki jo je priložil v postopku ter vsebino sodbe U 2456/2007-18 z dne 17. 6. 2009. Meni, da ni pošteno, da v zadevi ni uspel. Slovenski jezik res ni tožnikov materin jezik, tožnik pa je tudi pravni laik. Na odločbo št. 210-116/2007/4 (1322-05) z dne 15. 11. 2007 je čakal 15 let. Tožnik je pridobil državljanstvo Republike Slovenije. Tudi njegovi družinski člani bi morali s potekom časa bivanja avtomatično pridobili državljanstvo Republike Slovenije. Sprašuje se, kako je možno, da država njegove otroke in ženo izbriše iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije in iz registra zdravstvenega zavarovanja kljub temu, da je tožnik zdravstveno zavarovanje vsa leta redno plačeval. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih na podlagi prvega odstavka 71. člena ZUS-1 v izogib ponavljanju posebej ne navaja.

6. V danem primeru je za sporno vprašanje ali tožnik izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP (določba prvega odstavka 24. člena ZBPP), ki mora biti izpolnjen ob izpolnjenem finančnem pogoju (določba 12. člena ZBPP). Tožena stranka je odločila na podlagi določbe prvega odstavka 24. člena zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZBPP, ki ju je tudi pravilno uporabila. Pri presoji glede dodelitve BPP je kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je potrebno upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oz., da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. V obravnavanem primeru gre za postopek vložitve revizije zoper sodbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani I U 666/2010 z dne 18. 6. 2012. Tu pa je bistveno za presojo, ali ima vložitev revizije zoper citirano sodbo verjeten izgled za uspeh. Pogoj, da ima zadeva verjetni izgled za uspeh, tudi po presoji sodišča v danem primeru ni izkazan, kar je obrazložila že tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Kot je pravilno navedla že tožena stranka, je iz podatkov o strankah postopka iz sodbe Upravnega sodišča RS I U 666/2010 z dne 18. 6. 2012 razvidno, da so bile stranke v tem upravnem sporu A.A., B.B. in C.C., tožnik sam pa ni bil stranka v tem upravnem sporu. Na podlagi prvega odstavka 83. člena ZUS-1 lahko zoper pravnomočno sodbo, izdano na prvi stopnji, vložijo revizijo le stranke postopka in sicer v roku 30 dni od vročitve prepisa sodbe. Ker pa tožnik ni bil stranka v predmetnem upravnem sporu, nima pravice da bi vložil revizijo revizijo zoper citirano sodbo. Iz navedenega tako izhaja, da ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP, saj tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh. Ker v obravnavanem primeru pogoj iz prvega odstavka 24. člena ZBPP in sicer, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tudi po presoji sodišča ni izpolnjen, je izpodbijana odločitev pravilna.

7. Na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se taksa ne plačuje v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. 8. Ker je izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.