Jedro

V obravnavanem primeru je toženka v upravnem postopku ravnala v skladu s predpisi, saj je rušenje objekta temeljilo na upravni odločbi, in sicer na tisti, ki jo je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota Ljubljana, Izpostava Kamnik in ki ni bila odpravljena. Ta odločba upravnega organa temelji na 73. - 76. členu Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN). Poleg tega je upravni postopek po 76.a členu ZUN tekel proti investitorju in je posegal v prostor brez ustreznih dovoljenj ali odločbe, in ne proti tožnici. Če je ravnal samovoljno, tožnici ni nastala škoda, če je bil njen pooblaščenec, pa naj sama uredita svoje notranje razmerje.

Izrek

1.Revizija proti zavrnitvi primarnega tožbenega zahtevka se zavrže. 2.Revizija proti zavrnitvi sekundarnega tožbenega zahtevka se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločalo o tožbenem zahtevku, s katerim je tožnica zahtevala plačilo 3.000.000 tolarjev zaradi odvzema 13 m2 zemljišča v zvezi z rekonstrukcijo ceste ... in 898.000 SIT za škodo, ki je nastala zaradi rušitve nadstreška pri tožničini hiši, skupaj torej 3.898.000 tolarjev, vse z zamudnimi obrestmi, kot so določene v zakonu in tečejo od 5.11.1998 do plačila. Po izvensodni poravnavi in umiku tožbe za plačilo 3.000.000 tolarjev, je tožnica zahtevala le še odškodnino zaradi rušitve nadstreška, in sicer plačilo 898.000 tolarjev z obrestmi, kot so določene v zakonu in tečejo od 5.11.1998, podrejeno pa plačilo 1.002.904,60 tolarjev z zamudnimi obrestmi, kot so določene v zakonu in tečejo od 2.7.2002 do plačila, to je od dneva, ko je sodni izvedenec ocenil nastalo škodo.

Sodišče prve stopnje je primarni in sekundarni tožbeni zahtevek zavrnilo in odločilo o povrnitvi pravdnih stroškov. Po tožničini pritožbi je sodišče druge stopnje le-to zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča druge stopnje.

2. Proti sodbi sodišča druge stopnje, s katero je zavrnilna sodba postala pravnomočna, je tožnica pravočasno vložila revizijo. Revizijo vlaga proti celotni sodbi in uveljavlja vse revizijske razloge iz 370. člena Zakona o pravdnem postopku. Pojasnjuje, da primarni tožbeni zahtevek skupaj z zamudnimi obrestmi presega 1.000.000 tolarjev, pri sekundarnem pa že samo glavnica presega ta znesek.

Predlaga spremembo sodb in ugoditev tožbenemu zahtevku, podrejeno pa njuno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Kršitev procesnih pravil vidi v tem, da sodišče prve stopnje v sodbi ni navedlo, kateri dokazi so bili izvedeni. Res je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek, a je morala odsotnost temelja odškodninske odgovornosti temeljiti na dokazih. Če je menilo, da tožba ni sklepčna, pa bi jo moralo zavreči. Sodišču druge stopnje še očita, da se ni izreklo o pritožbenih očitkih o tem, da je bila okrnjena tožničina možnost sodelovanja, ker ji ni bil omogočen primeren čas, da bi se izrekla o spremenjenem stališču zadnjega razpravljajočega sodnika, ki je po postavitvi izvedenca in ugotavljanju višine škode ponovno raziskoval temelj obveznosti. Prav tako se ni mogla izjasniti o navedbah tožene stranke v zadnji pripravljalni vlogi, saj je 15 minut prekratek čas. Napačno uporabo materialnega prava pa vidi v stališču, češ da odločba, ki je bila podlaga za rušenje, v upravnem postopku ni bila odpravljena in da je bilo rušenje zakonito. Ta odločba namreč še ni postala dokončna in izvršljiva, ker mora tožena stranka o njej ponovno odločati.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 36/04-90/05) je bila revizija vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

3. Revizija proti zavrnitvi primarnega tožbenega zahtevka ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi, izdani na drugi stopnji, in je v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 tolarjev (drugi odstavek 367. člena ZPP). Če je za ugotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, se vzame kot vrednost predmeta samo vrednost glavnega zahtevka (prvi odstavek 39. člena ZPP). Obresti, pravdni stroški, pogodbena kazen in druge postranske terjatve se ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (drugi odstavek 39. člena ZPP). Tožnica je v okviru primarnega zahtevka vtoževala plačilo zneska 898.000 tolarjev, kar ne dosega revizijskega praga. Ker vrednost izpodbijane pravnomočne sodbe po glavni terjatvi ne presega 1.000.000 tolarjev, ki je določen v drugem odstavku 367. člena ZPP, je sodišče revizijo proti zavrnitvi primarnega zahtevka zavrglo, ker ni dovoljena (377. člen ZPP).

4. Revizijo proti zavrnitvi sekundarnega tožbenega zahtevka je zavrnilo.

Tožnica v reviziji ne pove, katero bistveno kršitev postopka naj bi sodišče prve stopnje storilo s tem, da v pisno izdelani sodbi ni navedlo vseh dokazov, ki jih je izvedlo. Priporočljivo je, da najprej opiše vse dokaze, nato pa razloži, na katere dokaze je oprlo svojo odločitev, vendar četrti odstavek 324. člena ZPP določa le, da sodišče v obrazložitvi navede dokaze ter predpise, na katere je oprlo sodbo. To je sodišče prve stopnje storilo v šestem odstavku na drugi strani sodbe, kjer je navedlo, da je pogoj za nastanek odškodninske obveznosti civilni delikt z vsemi štirimi elementi. Sodišče je pojasnilo, da je kot dokaz pregledalo inšpekcijski spis št... in v njem vsebovane odločbe ter se prepričalo, da je bila upravna izvršba zakonita. Ker je sodišče prve stopnje pojasnilo, na katere dokaze je oprlo sodbo, ni bistveno kršilo nobenega določila iz 339. člena ZPP.

Tudi očitek sodišču druge stopnje, češ da je bistveno kršilo določbe ZPP, ker ni odgovorilo na vse pritožbene navedbe, ni utemeljen. Na koncu predzadnjega odstavka utemeljitve je sodišče druge stopnje navedlo, da so pritožbena izvajanja o raznih stališčih in postopkih v zadevi sodečih sodnikov brezpredmetna. Ker mora sodišče po prvem odstavku 360. člena ZPP presoditi vse pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena, je pritožbeno sodišče jasno izrazilo svoje stališče do načela o pospešitvi postopka (11. člen ZPP) in o koncentracije glavne obravnave (281. do 292. člen ZPP in zlasti 283. člen ZPP), ki samo izjemoma predvideva preložitev naroka, če stranka nima pooblaščenca.

Materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno. Ustava Republike Slovenije (URS, Uradni list RS, št. 33/91-69/04) izrecno omogoča pravico do povračila škode, ki jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti povzroči oseba ali državni organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Natančnejša pravila za nastanek odškodninske obveznosti pa vsebuje Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR, Uradni list SFRJ, št. 29/78 - 57/89, ki se uporablja na podlagi 1060. člen Obligacijskega zakonika, OZ), ki predvideva plačilo odškodnine, če so za to kumulativno izpolnjeni štirje elementi in sicer: nedopustno ravnanje ali škodljivo dejstvo, nedopustna škoda, vzročna zveza in odgovornost. V obravnavanem primeru je toženka v upravnem postopku ravnala v skladu s predpisi, saj je rušenje objekta temeljilo na upravni odločbi in sicer na tisti, ki jo je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota Ljubljana, Izpostava Kamnik, št... dne 27.10.1997 in ki ni bila odpravljena. Ta odločba upravnega organa temelji na 73.- 76. členu Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84-RS-RS, št. 9/01). Poleg tega je upravni postopek po 76.a členu ZUN tekel proti F. M., ki je bil investitor in je posegal v prostor brez ustreznih dovoljenj ali odločbe, in ne proti tožnici. Če je ravnal samovoljno, tožnici ni nastala škoda, če je bil njen pooblaščenec, pa naj sama uredita svoje notranje razmerje.

Tako se izkaže, da revizija proti zavrnitvi sekundarnega tožbenega zahtevka ni utemeljena, zato jo je sodišče po 378. členu ZPP zavrnilo.

5. O zahtevi za povrnitev stroškov revizije je sodišče odločilo na podlagi 165. člena ZPP in sicer s tem, da je zavrglo oziroma zavrnilo pravno sredstvo. Po 1. odstavku 165. člena ZPP je v skladu s 1. in 2. odstavkom 154. člena ZPP zavrnilo zahtevo, saj tožnica z revizijo ni uspela.