Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba IV U 126/2011

ECLI:SI:UPRS:2011:IV.U.126.2011 Upravni oddelek

pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči objektivni pogoj očitno nerazumna zadeva odvzem otroka
Upravno sodišče
7. september 2011
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožena stranka je pravilno zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči z razlogi, ki temeljijo na sodni praksi v zadevah odvzema otroka in namestitvi otroka v rejniško družino, toliko bolj, ker gre v obravnavnem primeru za postopek, kjer imajo otrokove koristi prednost pred koristmi staršev.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, opr. št. Bpp 278/2011-6 z dne 23. 5. 2011, zavrnila prošnjo A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem na prvi stopnji, v zvezi z vložitvijo tožbe zoper odločbo Centra za socialno delo Laško, št. 1203-31/2010-1/8-1 z dne 12. 11. 2010. Ugotovila je, da je prosilec v prošnji za BPP navedel, da želi BPP za vložitev tožbe na Upravno sodišče RS, zoper začasno odločbo Centra za socialno delo Laško, št. 1203-31/2010-1/8 z dne 23. 9. 2010 in odločbo Centra za socialno delo Laško št. 1203-14/2010-1/8-1 z dne 12. 11. 2010. Iz 3. točke izreka končne odločbe št. 1203-31/2010-1/8-1 z dne 12. 11. 2010 je razvidno, da je bila s to odločbo začasna odločba razveljavljena.

Iz začasne odločbe z dne 23. 9. 2010 je razvidno, da je prvostopni organ mladoletnega B.B. odvzel materi C.C. in očetu A.A., 12. 11. 2010 pa je organ prve stopnje izdal odločbo, s katero je začasno odločbo razveljavil in odločil, da se mladoletni otrok odvzame materi in očetu ter se ga namesti v vzgojo in varstvo rejniški družini. Zoper začasno odločbo je vložila pritožbo mati C.C., ki je bila zavrnjena kot neutemeljena, zoper odločbo z dne 12. 11. 2010 pa sta pritožbo vložila C.C. in A.A. Tudi ta pritožba je bila zavrnjena kot neutemeljena.

V nadaljevanju je tožena stranka pojasnila razloge zaradi katerih je bila izdana odločba o odvzemu otroka in zaključila, da je na podlagi do sedaj sprejete sodne prakse v zadevah odvzema otroka in namestitve otroka v rejniško družino, odločitev organa prve stopnje pravilna, saj je prvostopni upravni organ pred izdajo odločbe dovolj podrobno obravnaval koristi mladoletnega otroka in pri tem upošteval načelo varovanja otrokovih koristi, s tem pa tudi pravilno uporabil 120. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76 in naslednji). Tako je zadeva po presoji tožene stranke očitno nerazumna, saj je pričakovanje prosilca očitno v nasprotju z izidom s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, zato je bilo treba prosilčevo prošnjo zavrniti.

Tožnik odločitvi tožene stranke oporeka. Navaja, da je vložil prošnjo za dodelitev BPP za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zoper dve odločbi Centra za socialno delo Laško, kar je tožena stranka očitno spregledala. V odločbi z dne 23. 5. 2011 je bilo namreč odločeno le o njegovi prošnji v zvezi z odločbo z dne 12. 11. 2010, ne pa tudi v zvezi z odločbo z dne 23. 9. 2010. Zato meni, da je odločitev nepravilna in zanj nepravična, saj mu je največjo škodo napravila ravno odločba z dne 23. 9. 2010. Navedbe o tem, da je bila začasna odločba razveljavljena so nepomembne, ko pa mu je bil otrok nezakonito vzet že na tej podlagi, zato je tožbo vložil zoper obe odločbi. Nekorektne se mu zdijo navedbe v izpodbijani odločbi, da je organ prve stopnje v trenutku izdaje začasne odločbe razpolagal s trdnimi dokazi, ki upravičujejo izveden ukrep in da v konkretnem primeru ne more biti ustrezna rešitev vrnitev otroka v družino, zato zadeva v kateri zahteva BPP nima možnosti za uspeh. Na pravo se ne spozna, vendar prilaga kopijo vložene tožbe, iz katere je razvidno, da je bila začasna odločba izdana brez predhodne pridobitve mnenja strokovne komisije in brez opravljene ustne obravnave in je torej nezakonita. Tudi otrok mu je bil odvzet celo brez predhodne izvedbe postopka, kar prav tako ni pravilno. Iz kopije vložene tožbe izhaja, da bi v postopku vsekakor moral uspeti, najmanj glede razveljavitve začasne odločbe, od veljavnosti katere je odvisna tudi pravilnost odvzema otroka. Meni da njegova zadeva nima tako majhnih možnosti za uspeh, kot je bilo navedeno v izpodbijani odločbi, zato zoper njo vlaga tožbo in predlaga, da se mu BPP dodeli.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in v odgovoru na tožbo je pojasnila, da vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe. Sodišču predlaga naj tožbo, ki se nanaša na zavrnitev prošnje za BPP zoper odločbo Centra za socialno delo Laško z dne 12. 11. 2010 kot neutemeljeno zavrne, v zvezi s tožbenim ugovorom, da tožena stranka ni odločila o prošnji za BPP za vložitev tožbe zoper začasno odločbo CSD z dne 23. 9. 2010 pa pojasnjuje, da je 20. 6. 2011 izdala dopolnilno odločbo, opr. št. Bpp 278/2011-8 , s katero je odlila o prosilčevi prošnji za BPP za vložitev tožbe zoper začasno odločbo CSD z dne 23. 9. 2010, ki pa prosilcu za dodelitev BPP še ni bila vročena.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijane odločbe in predloženega spisa sodišče ugotavlja, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita ter da je tožena stranka za svojo odločitev navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št.105/2006 in 26/2010, v nadaljevanju ZUS-1), ter dodatno navaja: Tožena stranka mora izpolnjevanje pogojev za dodelitev BPP v primeru kot je obravnavani, presojati upoštevaje določbo prvega odstavka 1. člena ZBPP, ki določa namen brezplačne pravne pomoči. Ta naj bi zagotavljal uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati, torej je pravna pomoč namenjena tistim prosilcem, ki izkažejo v zakonu določene pogoje za njeno dodelitev, tudi kriterije določne v okviru t. i. objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP. Le ta predstavlja določeno verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh. Po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP (objektivni pogoj), se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva, oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po določbi drugega odstavka tega člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Sodišče je že uvodoma pojasnilo, da se v celoti strinja z razlogi za zavrnitev tožnikove prošnje, ki temeljijo na sodni praksi v zadevah odvzema otroka in namestitvi otroka v rejniško družino, toliko bolj ker gre v obravnavnem primeru za postopek, kjer imajo otrokove koristi prednost pred koristmi staršev.

Prav tako sodišče kot neutemeljenega zavrača tožbeni ugovor, da tožena stranka ni odločila o vseh vprašanjih postopka oziroma ni odločila o tožnikovi prošnji za dodelitev BPP v celoti. Sodišče namreč ugotavlja, da že iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da tožnik zoper začasno odločbo Centra za socialno delo Laško, opr. št. 1203-31/2010-1/8 z dne 23. 9. 2010, ni vložil pritožbe, torej z vložitvijo tožbe zoper to odločbo zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije ne bi mogel uspeti. Gre za razlog, ki ga je tožena stranka kot razlog za zavrnitev tožnikove prošnje za dodelitev BPP uporabila tudi ob izdaji dopolnilne odločbe opr. št. 278/2011-8 z dne 20. 6. 2011, ki je bila tožniku vročena 22. 6. 2011 in zoper katero tožnik ni vložil pravnega sredstva.

Glede na navedeno, da torej prosilec ni izkazal objektivnega pogoja za pridobitev BPP, predpisanega v določbi 24. člena ZBPP, je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je tožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia