Up-215/02 - 11

9. 7. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., B. B. in C. C., vsi s Ž., ki jih zastopa B. B. B., odvetnik na Z., na seji senata dne 26. junija 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.1. Ustavna pritožba A. A., B. B. in C. C. zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1557/01 z dne 31. 1. 2002 se ne sprejme.

2.2. Pritožniki sam nosijo stroške postopka z ustavno pritožbo.

Obrazložitev

A.A.

1.1. Višje delovno in socialno sodišče je z izpodbijano sodbo v pravdi zaradi izplačila razlike v plači ter povrnitve pravdnih stroškov zahtevek tožnika A. A. dne 31. 1. 2002 zavrnilo kot neutemeljeno.

2.2. Zoper navedeno sodbo je v imenu tožnika dne 16. 4. 2002 vložil odvetnik B. B. B. ustavno pritožbo. Ker je bila ustavna pritožba nepopolna, je Ustavno sodišče pozvalo pooblaščenca, da jo ustrezno dopolni s predložitvijo pooblastila, ki mora biti posebno in novo v postopku pred Ustavnim sodiščem. Pooblaščenec je dne 26. 4. 2002 ustavno pritožbo dopolnil ter hkrati obvestil Ustavno sodišče, da je tožnik oziroma pritožnik dne 16. 8. 2001 umrl in da v postopek pred Ustavnim sodiščem v njegov položaj kot zakoniti dediči vstopajo ustavni pritožniki.

3.3. Ustavni pritožniki v ustavni pritožbi navajajo, da naj bi pritožbeno sodišče nezakonito odločilo, ker naj ne bi ugotovilo, da je delodajalec nezakonito zmanjševal plače. Pritožbo je zavrnilo iz razloga, ker naj bi delodajalec zakonito znižal plače in ker naj ne bi šlo za denarno terjatev. Pritožbeno sodišče naj bi tako zamolčalo vso vsebino pritožbe oziroma pravdanja.

Sodišču nadalje očitajo, da je uporabilo Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92 in nasl. ? ZLPP) za nazaj. Menijo, da bi moralo sodišče ugotoviti, da je šlo za neupravičeno pridobitev. Sklicujejo se na sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 469/99 z dne 1. 6. 2000, ki naj bi kazala na drugačno (in po prepričanju pritožnikov pravilno) odločitev. V ustavni pritožbi zatrjujejo, da so jim bile z odločitvijo sodišča kršene pravica do pravne države (2. člen Ustave), pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave), pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave), pravica do svobode dela (49. člen Ustave), pravica do varstva dela (66. člen Ustave) in prepoved povratne veljave pravnih aktov (155. člen Ustave).

B.B.

4.4. Na podlagi 2. in 132. člena Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in nasl. - ZD), ki se glede na določbo 6. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) smiselno uporabljata tudi v postopku preizkusa te ustavne pritožbe, je Ustavno sodišče štelo, da so ustavni pritožniki upravičeni vložiti ustavno pritožbo.

5.5. Pritožniki v ustavni pritožbi očitajo pritožbenemu sodišču napačno oziroma nepravilno uporabo materialnega prava. Ustavno sodišče je že večkrat pojasnilo, da ni instanca sodiščem, ki odločajo o delovnih sporih, zato ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega prava. V skladu s 50. členom ZUstS Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

6.6. Z vidika zatrjevane kršitve pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) bi lahko bilo relevantno le zatrjevanje pritožnikov, da izpodbijana odločitev odstopa od odločitev v drugih enakih primerih. Pritožniki navedeno utemeljujejo s sodbo pritožbenega sodišča št. Pdp 469/99 z dne 1. 6. 2000. Vendar pritožniki zanemarijo dejstvo, da se njihov primer bistveno razlikuje od primera, na katerega se sklicujejo. Navedena sodba se namreč nanaša na ugotovitev sodišča o utemeljenosti terjatve zaradi nezakonito izvedenega postopka zniževanja plač, kar pa ni mogoče trditi za ta primer, v katerem je bil denarni zahtevek v celoti zavrnjen, ker je delodajalec v spornem obdobju zakonito zniževal plače.

7.7. V zvezi z domnevno kršitvijo pravice iz 23. člena Ustave pritožniki pavšalno in neobrazloženo očitajo sodišču, da je v sporu odločalo pristransko in je zato njegova odločitev nepravilna. Zgolj pavšalno zatrjevanje pristranskosti sodišča in njihovo nestrinjanje z izpodbijano odločbo ne utemeljuje očitka o kršitvi 23. člena Ustave.

8.8. Pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave po ustaljeni ustavnosodni praksi Ustavnega sodišča ne zagotavllja več od pritožbe. To je imel tožnik možnost vložiti in jo je tudi vložil. Pravica do pravnega sredstva zato v tem postopku očitno ni bila kršena.

9.9. Kršitev 49. in 66. člena Ustave pritožniki utemeljujejo z zatrjevanjem, da je sodišče tožniku kot šibkejši stranki v delovnem razmerju odreklo sodno varstvo in ga nudilo delodajalcu, ki pa ni izpolnil svoje dolžnosti. Z navedeno splošno trditvijo pritožniki niso utemeljili kršitve pravice do svobode dela in do varstva dela.

10.10. Očitek pritožnikov, da je bila z izpodbijano sodbo kršena določba 2. člena Ustave, ni mogoče ocenjevati v okviru postopka z ustavno pritožbo. V postopku z ustavno pritožbo Ustavno sodišče preverja možne kršitve določb Ustave, ki zagotavljajo človekove pravice in temeljne svoboščine. Ker 2. člen Ustave ni takšna določba, se nanj v ustavni pritožbi ni mogoče sklicevati. Isto velja tudi za 155. člen Ustave.

11.11. Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjujejo pritožniki, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

12.12. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Navedena določba se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo. Ker pritožniki ne navajajo nobenih razlogov za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče glede priglašenih stroškov sklenilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

C.C.

13.13. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS ter prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan