Jedro

Veterinarska zbornica Slovenije med drugim opravlja nadzorno funkcijo nad delom veterinarjev in veterinarskih organizacij kot javno pooblastilo, ki jo je nanjo prenesla država, zaradi česar morajo biti tudi pri postopkih, ki jih vodi, spoštovana pravila postopka, določena v ZUP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se 3. točka izpodbijane odločbe Veterinarske zbornice Slovenije, št. UT—115/180629-7 z dne 23. 10. 2018 odpravi ter se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v 15 dneh od prejema sodbe do plačila, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Obrazložitev

_Iz izpodbijane odločbe_

1. Veterinarska zbornica Slovenije je dne 23. 10. 2018 izdala izpodbijano odločbo št. UT-115/180629-7. Izrek odločbe vsebuje štiri točke, pri čemer je tožba vložena zgolj zoper 3. točko izreka predmetne odločbe (1. stran tožbe tožnika).

2. Iz 3. točke izreka izpodbijane odločbe izhaja, da je komisija delo veterinarja A. A., dr. vet. med. (tožnika) pri obravnavi srnjega mladiča, ocenila z negativno oceno s predlogom za obravnavo pred Razsodiščem Veterinarske zbornice Slovenije (v nadaljevanju VZS) zaradi neustreznega zdravljenja živali ter zaradi kršenja določil Etičnega kodeksa VZS in Pravilnika o poklicnem ravnanju veterinarjev v delu, ki se nanaša na etični odnos veterinarjev do strank.

3. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe, ki se nanaša na predmetno točko izreka izhaja, da je bil pri predmetu nadzora v drugem posebnem delu nadzora obravnavan konkreten primer zdravljenja poškodovanega srnjega mladiča, sprejetega v veterinarsko ambulanto dne 11. 6. 2018. Komisija je, skladno z določili četrtega odstavka 6. člena Pravilnika o strokovnem nadzoru v veterinarskih organizacijah, opravila zaslišanje lečečega veterinarja (tožnika) in po vpogledu v vso dokumentacijo in izjav vseh vpletenih v postopku ugotovila, da bi moral biti srnji mladič glede na zlom spodnje čeljusti, zaradi preprečitve mučenja živali, takoj po sprejemu evtanaziran, ali pa nemudoma napoten v registrirano zatočišče za prostoživeče živali, nikakor pa ne bi smel biti oddan v oskrbo fizični osebi. Glede na dejstvo, da se je veterinar A. A. (tožnik) odločil za operativni poseg na živali, bi moral nujno opraviti RTG slikanje glave že ob kliničnem pregledu živali in po končanem operativnem posegu. Glede očitane strokovne napake spregleda zloma spodnje čeljusti v področju desnega tempotromanduibularnega sklepa je komisija ugotavila, da iz priloženih kopij RTG glave tega ni mogoče potrditi. Glede korespondence med tožnikom in B. B. je bila komisija mnenja, da odziv veterinarja, glede na določila Etičnega kodeksa VZS in Pravilnika o poklicnem ravnanju veterinarjev, ni bil primeren.

4. Zoper navedeno odločbo, ki je bila vročena Veterinarski ambulanti C. in z naročilom, da en izvod vroči veterinarju A. A., B. B. in Upravi za varno hrano (UVHVVR), je tožnik podal pritožbo, medtem ko je Veterinarska ambulanta C. naloženo obveznost iz 1. točke izreka odločbe izpolnila in o tem VZS tudi obvestila.

5. Drugostopenjski organ je pritožbo pritožnika z odločbo z dne 15. 3. 2019 kot neutemeljeno zavrnil. Iz drugostopenjske odločbe izhaja, da je bil opravljen izredni strokovni nadzor v veterinarski ambulanti C. (v nadaljevanju VAC), kjer je bil prisoten tudi lečeči veterinar (tožnik), o čemer je bil sestavljen zapisnik, ter da je VZS za dodatne informacije zaprosila tudi Veterinarsko bolnico Č., ki je posredovala dopis v zvezi z opravljenimi preiskavami, z ugotovljenim stanjem in poškodbami srnjega mladiča ter predpisanimi zdravili. Komisija za strokovni nadzor je v zvezi z ugotovitvami nadzora, pridobljenimi listinami s strani VAC in Veterinarske bolnice Č. pripravila mnenje o oceni delovanja VAC in oceni dela tožnika. Na podlagi mnenja komisije je bila izdana izpodbijana odločba s strani VZS.

6. Po mnenju drugostopenjskega organa je bilo imenovanje komisije za strokovni nadzor pravilno, saj VZS kot prvostopenjski organ to nalogo opravlja kot javno pooblastilo, njegovo pristojnost pa pri izvajanju nadzora ureja Statut Veterinarske zbornice Slovenije. Po mnenju pritožbenega organa je bil postopek strokovnega nadzora voden v skladu z določbami Zakona o veterinarstvu (ZVet-1), Statuta in Pravilnika o strokovnem nadzoru v veterinarskih organizacijah (v nadaljevanju Pravilnik). Pri strokovnem pregledu so bile navzoče vse osebe, katerih prisotnost zahteva 6. člen Pravilnika, pri čemer je bil lečeči veterinar v postopku nadzora zaslišan, o čemer je bil napravljen tudi zapisnik. Tožena stranka izpostavlja, da je pritožnik v pritožbi sam priznal, da je uporabljena zdravila v račun vnesel po spominu, in da nobeden izmed predloženih računov v tej zadevi ne izkazuje točno uporabljene medikamentne in tudi ne pravilne količine, ne števila aplikacij, ne hranjenj, ne ogrevanja, ne pravilne odpustne oskrbe, kar pa je tudi eden izmed očitkov VZS pritožniku in zaradi česar je med drugim bil izrečen ukrep 3. točke izpodbijane odločbe. Iz drugostopenjske odločbe izhaja obveznost veterinarjev in poznavanje Pravilnika o poklicnem ravnanju veterinarjev (v nadaljevanju Pravilnik o ravnanju), ki od veterinarja terja njegovo neodvisnost in strokovnost pri delu brez zunanjih vplivov in z uporabo le tistih diagnostičnih in terapevtskih metod, ki so znanstveno utemeljene in strokovno sprejete, pri čemer mora biti njegovo delovanje skladno z določili Kodeksa veterinarske etike. Po določbi 4. člena Pravilnika o ravnanju mora veterinar poznati in upoštevati veljavne zakonske predpise ter določila pravnih aktov VZS ter opravljati dejavnost v skladu s pravili veterinarske stroke. Posledično mora tako upoštevati tudi 24. člen Pravilnika o ravnanju, po katerem mora v veterinarskem protokolu specificirati podatke o lastniku živali, identifikacijo obravnavane živali, anamnezo, status, diagnozo in datum obravnave, pa tudi vrsto in količino uporabljenih veterinarskih – medicinskih sredstev ter izdati ustrezna strokovna navodila. Ob vsaki obravnavi pacienta pa mora skladno s 5. členom izpisati tudi veterinarski protokol. Dokumenti, ki jih veterinar izdaja morajo biti pravilno overjeni in podpisani, sestavljeni pa morajo biti na strokoven, odgovoren in nepristranski način, pri čemer v njih ne sme biti izpuščenih nobenih pomembnih čeprav neugodnih dejstev. Glede pritožbenega očitka neizvedbe dokaza z zaslišanjem prič – sodelavcev pritožnika, je drugostopenjski organ odgovoril, da zaslišanje sodelavcev, ki so oskrbovali živali niso povezane s kršitvijo veterinarskega protokola in neustrezno komunikacijo veterinarja z uporabnikom storitve, zaradi česar dodatno zaslišanje prič ne bi moglo doprinesti k drugačnemu zaključku v obravnavani zadevi in bi takšno zasliševanje v tem segmentu predstavljalo kršitev načela ekonomičnosti postopka. Prav tako pa se pritožniku očita tudi neustrezno zdravljenje srnjega mladiča in neprimerno oddajo v oskrbo fizični osebi, kar prepoveduje Uredba o zatočišču za živali prostoživečih vrst, ki v drugem odstavku 6. člena določa, da če je žival tako telesno ali vedenjsko prizadeta, da ni realnih možnosti, da po veterinarski oskrbi in začasni oskrbi pridobi sposobnost za življenje v naravi, se jo takoj oziroma v čim krajšem času usmrti na strokoven način.

7. Iz odločbe organa druge stopnje tudi izhaja, da ima poročilo komisije za strokovni nadzor v tem postopku naravo izvedeniškega mnenja, saj je komisija zato imenovana izmed članov, ki jih je imenoval izvršilni odbor VZS na predlog posamezne sekcije. Za imenovanje komisije in o začetku strokovnega nadzora pa se izda sklep, pri čemer je zoper člana komisije mogoče uveljavljati izločitvene razloge. Zaradi navedenega se sme direktor VZS pri izdaji odločbe opreti na mnenje komisije. O strokovnosti del in posegov pritožnika pa bo v vsakem primeru odločalo Razsodišče zbornice, in sicer zgolj na podlagi strokovnih meril v samostojnem neodvisnem postopku, kjer bo pritožnik lahko dokazoval pravilnost svojega ravnanja in odločanja z vsemi dokazi in sredstvi tudi z zaslišanjem predlaganih prič, kjer se za postopek uporabljajo smiselno določbe zakona, ki ureja kazenski postopek.

_Tožbene navedbe_

8. Tožnik vlaga tožbo za odpravo 3. točke izreka zgoraj navedene odločbe VZS (1. stran tožbe) iz vseh tožbenih razlogov.

9. V tožbi med drugim izpostavlja, da je prišlo v predmetnem postopku do nepravilne uporabe zakonov in na zakone oprtih predpisov oziroma splošnih aktov, saj postopek ni potekal po pravilih postopka, kar je vplivalo na zakonitost oziroma pravilnost izpodbijane odločbe. Nadzorna komisija, ki je opravljala nadzor nad njegovim delom, katere članica je bila med drugim tudi direktorica VZS D. D., je bila določena s sklepom direktorja VZS, kar pomeni, da je direktorica D. D. sama sebe imenovala v komisijo, pri čemer tožniku sklep o imenovanju komisije št. UT-115/18629 z dne 2. 7. 2018 ni bil nikoli vročen, zaradi česar navedenega izločitvenega razloga tudi ni mogel predhodno uveljavljati. Tožnik meni, da D. D. v predmetnem postopku ni smela sodelovati v toliko različnih vlogah, in sicer kot članica komisije, ki je presojala njegovo delo in kasneje kot direktorica VZS, ki je izdala izpodbijano odločbo. Zaradi navedenega je tako v posledici vzbujen dvom v nepristranost direktorice VZS, ki tudi njegove izjave na zapisnik ni hotela zapisati na način kot je povedal, zaradi česar je podan dvom v nepristranskost in zakonitost komisije za strokovni nadzor in s tem celotnega postopka, saj le-ta ni bil izveden skladno z zakonskimi določili.

10. Tožnik še izpostavlja, da je tako iz izreka izpodbijane odločbe kot tudi iz obrazložitve razvidno zgolj mnenje komisije, pri čemer pa iz odločbe ni razvidna volja organa, ki je odločal o predmetnem ukrepu, saj ni podana obrazložitev kaj je organ vodilo k odločitvi. Tožnik meni, da je izdaja izpodbijane odločbe kljub temu, da sam ni bil naveden kot prizadeta (pasivna) stranka postopka, izpodbijana odločba posegla v njegove pravice in pravne koristi, kar je potrdil tudi drugostopenjski organ z obravnavanjem pritožbe. Zaradi navedenega bi prvostopenjski organ tožniku v postopku moral omogočiti izjavo o zadevi in pridobljenih dokazih, hkrati pa bi se moral o dokaznih predlogih tožnika opredeliti, česar pa organ ni storil, zaradi česar je kršil načelo zaslišanja stranke v postopku in storil absolutno bistveno kršitev postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) s čimer je izpolnjen tožbeni razlog iz 2. točke prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

11. Po mnenju tožnika je obravnava poškodovane živali potekala strokovno, skrbno in v skladu z zavezo nujne pomoči poškodovane živali. Žival je bila v oskrbi Veterinarske ambulante C., pri čemer je sam nasprotoval predaji živali B. B., ki je samovoljno vzel srnjega mladiča v domačo oskrbo, s čimer se sam nikoli ni strinjal. Ob predaji pa predmetna žival ni bila ne telesno in tudi ne vedenjsko prizadeta, temveč je bila v ustreznem stanju in zato tudi kakršnakoli usmrtitev na strokovni način – evtanazija nikakor ne bi šla v poštev, enako pa je veljalo tudi za morebitno napotitev v registrirano zatočišče za prostoživeče živali. Po mnenju tožnika je bila hospitalizacija in obravnava v VAC edino primerna in strokovno potrebna in bi vse drugačne možnosti bile za srnjega mladiča slabše. 12. Tako so očitki iz izpodbijane odločbe neutemeljeni in je zato negativna ocena komisije glede dela tožnika kot veterinarja in njen predlog za obravnavo pred Razsodiščem VZS zaradi neustreznega zdravljenja živali ter zaradi kršenja določil Etičnega kodeksa VZS in Pravilnika o poklicnem ravnanju veterinarjev, ki se nanaša na etični odnos veterinarjev do strank v celoti nepravilna in neutemeljena. Glede komunikacije tožnika strankami pa tožnik meni, da je bila komunikacija ustrezna, pri čemer pa iz izpodbijane odločbe nikjer ne izhaja kaj točno naj bi bilo v nasprotju z Etičnim kodeksom in Pravilnikom v zvezi s komunikacijo tožnika s strankami, saj bi po mnenju tožnika navedeni očitki morali biti natančno opredeljeni z navedbo vsebine komunikacije, ki bi naj bila neprimerna in nevljudna, kakor tudi osebe, nad katerimi bi naj ta nevljudna komunikacija potekala. Ker navedeno ne izhaja iz izpodbijane odločbe le-te ni mogoče preizkusiti, zaradi česar tožnik meni, da je v tem delu odločba tudi neobrazložena oziroma niso navedeni razlogi, ki bi utemeljevali pravilnost in zakonitost odločitve v zvezi s tem.

13. Tožnik tako meni, da je izpodbijano odločbo treba zaradi navedenega v celoti odpraviti ter postopek ustaviti, saj postopek ni bil zakonit in pravilen oziroma odločbo odpraviti vsaj v 3. točki izreka, zoper katero se je tožnik dejansko pritoževal in jo izpodbijal v predmetnem upravnem sporu s predmetno tožbo (9. stran tožbenih navedb), toženi stranki pa naložiti plačilo stroškov postopka.

_Navedbe tožene stranke_

14. Tožena stranka je z odgovorom na tožbo, ki ga je podala 10. 6. 2019 prerekala tožbenim navedbam in pojasnila, da se tožniku z napadenim ukrepom iz 3. točke izpodbijane odločbe VZS očitajo strokovne napake le v delu, ki se nanaša na kršitev 6. člena Uredbe o zatočišču prosto živečih vrst. Da ukrep iz odločbe – glede na obrazložitev – ni izrečen zaradi strokovnih napak pri sprejemu in zdravljenju srnjega mladiča, ki bi se nanašale na prvi pregled poškodbe, način zdravljenja in medikamente, kljub temu, da je strokovna komisija v svojem poročilu tožniku sicer res očitala tudi napako zaradi opustitve RTG slikanja glave, vendar pa VZS v obrazložitvi ukrepa iz napadene 3. točke odločbe zaključi zgolj, da bi moral biti srnji mladič, glede na določbo drugega odstavka 6. člena Uredbe o zatočiščih za živali prosto živečih vrst, in zlom spodnje čeljusti, zaradi preprečitve mučenja živali, takoj po sprejemu evtanaziran ali pa nemudoma napoten v registrirano zatočišče, nikakor pa ne bi smel biti oddan v oskrbo fizični osebi. Izpostavlja, da neuspešnost operacije ni bila predmet presoje VZS pri strokovnem nadzoru, niti podlaga za izrek ocene in delo tožnika, saj bi tožnik navedeno lahko glede strokovnosti posega uveljavljal in dokazoval pred Razsodiščem Veterinarske zbornice Slovenije.

15. Glede teka postopka pred VZS, tožena stranka pojasnjuje, da le ta poteka v skladu z določbami ZVet-1 in Statuta Veterinarske zbornice Slovenije in po pravilih upravnega postopka, ter da v primeru ugotovljenih nepravilnosti izreka upravne ukrepe (3. stran odgovora). Pred Razsodiščem, v nasprotju s postopkom pred VZS, pa se odloča tudi o odgovornosti veterinarja. Zato bo lahko veterinar šele pred Razsodiščem dokazoval, da gre za enkraten neponovljiv primer, da je ravnal po svojih najboljših močeh, da je strokovno izvedel poseg. Glede neprimerne komunikacije tožnika z B. B. tožena stranka izpostavlja, da iz izpodbijanih odločb jasno izhaja, da gre za e-pošto, pri čemer so natančno navedeni tudi dnevi in ure, resnično pa ni dobesedno izpisana komunikacija, je pa povzeto, da je tovrstna komunikacija neprimerna in ne kaže etičnega odnosa do stranke.

16. Glede očitkov tožeče stranke o morebitni pristranosti direktorice VZS in razlogih za izločitev meni, da so tovrstne navedbe tožbena novota, istočasno pa tožena stranka pritrjuje, da glede imenovanja članov strokovne komisije res obstaja omejitev, in sicer, da se tretji odstavek 9. člena Statuta zbornice1 sklicuje na izločitvene razloge, ki jih ureja Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), vendar pa ta omejitev velja le za imenovanje posameznega člana VZS v komisijo, pri čemer glede D. D. kot direktorice VZS za imenovanje v komisijo za strokovni nadzor ni obstajal noben od izločitvenih razlogov iz 35. člena ZUP, prav tako pa se tudi tožnik v tožbi ne sklicuje na nobenega od izločitvenih razlogov, temveč zgolj izraža dvom v nepristanskost direktorice. Tožena stranka dodatno izpostavlja, da tožnik lahko v predmetni tožbi izpodbija zgolj 3. točko izpodbijane odločbe, saj je tudi pritožba bila dana zgolj zoper 3. točko, zato ne more vlagati tožbenega zahtevka tudi zoper ostale točke izpodbijane odločbe.

_Ostale navedbe tožeče stranke_

17. Iz prve pripravljalne vloge tožnika izhaja, da tožniku nikoli ni bil posredovan zapisnik komisije za strokovni nadzor z dne 11. 10. 2018, na katerega se v odgovoru na tožbo sklicuje tožena stranka, zaradi česar tudi tožnik ne ve kaj predmetni zapisnik vsebuje. Tožnik izpostavlja, da iz odločbe druge stopnje izhaja, da bi naj imelo poročilo komisije za strokovni nadzor (brez datuma) naravo izvedeniškega mnenja, pri čemer iz zapisanega ni izhajalo, da bi naj šlo za zapisnik nadzorne komisije z dne 11. 10. 2018, zaradi česar tožnik meni, da gre za dokument, o katerem se v okviru postopka sam ni mogel izjaviti. Tožnik prav tako ne ve ali gre pri zapisniku komisije, ki bi naj kot poročilo imelo naravo izvedeniškega mnenja za en in isti dokument, saj to sam le domneva, glede na to, da mu zapisnik niti poročilo nista bila vročena. Tožnik tako meni, da bi mu moral biti zapisnik z dne 11. 10. 2018 vročen v morebiten odgovor, saj se je tožena stranka nanj sklicevala v odločbi organa druge stopnje. Pravica do ugovora oziroma izjave je po mnenju tožnika ustavna kategorija, ki ne bi smela biti v postopku spregledana, saj bi naj šlo v poročilu oziroma zapisniku za ugotovitve v zvezi z njegovim delom in ravnanjem, zaradi česar ne bi smelo biti uporabljeno. Po mnenju tožeče stranke je glede tega jasna sodna praksa sodišč in upravnih organov, kakor tudi Vrhovnega in Ustavnega sodišča. Tožnik tako meni, da je že navedeno razlog, da je treba izpodbijano odločbo odpraviti (oziroma šteti za nično), saj je bila kršena pravica do ugovora in izjave tožnika glede ugotovitev komisije za strokovni nadzor. Tožnik meni, da je do takšnih napak prišlo iz razloga, ker je v predmetnem postopku pri izdaji izpodbijane odločbe prve stopnje direktorica VZS D. D. delovala tako kot članica nadzorne komisije, kakor tudi kot direktorica zavoda, torej v vseh funkcijah, ki so bile mogoče glede odločanja oziroma ugotavljanja dejstev oziroma dejanskega stanja ter podajanja strokovnih mnenj in podobno. Direktorica je namreč izdala sklep o imenovanju tričlanske komisije za izredni strokovni nadzor, bila je obenem tretja članica te komisije za strokovni nadzor, ki je strokovni nadzor izvedla in je ob tem pisala tudi zapisnik o poteku tega nadzora, izdala je obenem kot članica komisije poročilo oziroma zapisnik komisije za strokovni nadzor z datumom 11. 10. 2018, ki naj bi imelo naravo izvedeniškega mnenja, in ki ni bilo vročeno v odgovor in izjavo tožniku in na katerega se je kot direktorica VZS sklicevala ob izdaji odločbe in kot direktorica izdala tudi odločbo VZS z dne 23. 10. 2018 z negativno oceno za tožnika. O navedenem poročilu komisije za strokovni nadzor kot strokovnem mnenju pa je v odločbi organa druge stopnje zapisal tudi drugostopenjski organ, sicer brez navedbe datuma, zaradi česar je tožnik šele ob odgovoru na tožbo tožene stranke ugotovil, da je šlo za dokument oziroma zapisnik, strokovno mnenje, ki bi mu moralo biti vročeno v odgovor in izjavo, kar pa se ni zgodilo. Zaradi navedenega meni, da je izpodbijana odločba nezakonita in jo je zato treba odpraviti. V nadaljevanju svojih navedb v pripravljalni vlogi pa se tožnik opredeljuje do načina zdravljenja srnjega mladiča in samovoljnega odvzema le-tega s strani B. B. ter izpostavlja napake pri pisanju zapisnika s strani D. D. dne 29. 8. 2018 pri komisiji za strokovni nadzor.

18. V nadaljevanju svoje pripravljalne vloge tožnik ponavlja svoja stališča glede potrebnega zaslišanja njegovih sodelavcev in glede ustreznosti njegove komunikacije s strankami. Prav tako pa meni, da izpodbijani odločbi nimata razlogov o odločilnih dejstvih, temveč zgolj povzemata mnenje komisije, torej nimata razlogov o dejstvih kaj je organ vodilo k izreku ukrepa, zaradi česar izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti in je tako neobrazložena in posledično nezakonita (stran 5 in 6 prve pripravljalne vloge). Tožnik vztraja pri svojih predhodno podanih dokaznih predlogih o zaslišanju sodelavcev.

_Navedbe tožene stranke iz prve pripravljalne vloge z dne 3. 9. 2019_

19. Tožena stranka glede odgovora na tožnikove očitke o izločitvenih razlogih direktorice ponavlja svoje predhodne navedbe. Glede navedb v zvezi z zapisnikom nadzorne komisije z dne 11. 10. 2018 pa izpostavlja, da je pri odgovoru na tožbo storila napako, ker se je nanj sklicevala, pri čemer v zadevi ni sporno, da ta zapisnik obstaja in je bil predložen tudi sodišču, gre pa za naravo predmetnega zapisnika, ki je v bistvu zapisnik o posvetovanju in glasovanju kolegijskega organa strokovne komisije, pri čemer gre v takem primeru za zapisnike, ki uživajo zaupnost in se v skladu z 82. členom ZUP ne smejo pregledovali in prepisovati niti s strani strank v postopku. Zaradi takšne narave zapisnika tožnik s predmetnim zapisnikom tudi ni bil seznanjen in v posledici zato tudi ni bila zagrešena bistvena kršitev pravil postopka, kot se očita toženi stranki. Tožena stranka izpostavlja, da so se tožniku sicer očitale kršitve določil Etičnega kodeksa Veterinarske zbornice in Pravilnika o poklicnem ravnanju veterinarjev, vendar so se očitki prvenstveno nanašali na odnos tožnika do strank veterinarske ambulante, kljub temu, da je prvostopenjski organ v obrazložitvi napadene odločbe dodatno pojasnil, da je do kršitev Pravilnika o poklicnem ravnanju veterinarjev s strani tožnika prišlo tudi zaradi tega, ker protokolov zdravljenj in oskrbe hospitaliziranih živali ni vodil dosledno (natančno in v času zdravljenja), kar pa je tožnik sam priznal v svoji pritožbi z dne 13. 11. 2018. _Iz druge pripravljalne vloge tožnika_

20. Tožnik je sodišču dne 22. 10. 2019 predložil drugo pripravljalno vlogo, v kateri ponavlja svoje predhodne navedbe in še izpostavlja, da je vsak organ, ki odloča, tako upravni kakor tudi sodni, dolžan zagotoviti nepristranost oziroma videz nepristranosti postopka, kar v nasprotnem primeru pomeni, da gre za nepravilen in nezakonit postopek in je tako treba izpodbijano odločbo vrniti v ponovno odločanje.

21. Glede stališča tožene stranke o vrsti zapisnika, ki tožniku ni bil predložen, ker bi naj šlo za posvetovalni zapisnik kolegijskega organa tožnik meni, da strokovna komisija, ki izdela izvedeniško mnenje običajno ne glasuje o vsebini, saj pri odločanju strokovne komisije, ki predstavlja strokovno znanje in ravnanje, ne gre za odločanje o pravicah ali razmerjih določene osebe. Tako po mnenju tožeče stranke ni jasno ali gre pri listini z dne 11. 10. 2018 za poročilo komisije, ki ima naravo izvedeniškega mnenja ali za zapisnik komisije, katerega tožnik v postopku ni prejel. Dejstvo je, da je bila predmetna listina podlaga za odločitev tako organa prve kot tudi organa druge stopnje, česar tožena stranka niti ne zanika. Ker gre po mnenju tožene stranke za strokovno mnenje, ki tožniku ni bilo nikoli vročeno, je tožnik prepričan, da je že to razlog, ki sodišču nalaga odpravo izpodbijane odločbe.

22. Tožba je utemeljena.

_Dopustnost tožbe_

23. Sodišče je najprej presojalo ali je v predmetni zadevi dopustna tožba tožnika, glede na dejstvo, da je bil opravljen strokovni nadzor v Veterinarski organizaciji C. 24. Skladno z določilom 1. člena Zakona o veterinarstvu (ZVet-1) Veterinarska zbornica Slovenije (VZS), med drugim, opravlja delo na podlagi javnih pooblastil in inšpekcijski nadzor. Skladno z deseto alinejo 2. člena ZVet-1 in 60. točko 51. člena ZVet-1 je namen veterinarstva, ki ga opravlja VZS veterinarska dejavnost in tudi zaščita živali pred mučenjem in trpljenjem ter skrb za dobro počutje živali.

25. Skladno z določilom 3. točke drugega odstavka 58. člena ZVet-1, VZS med drugim opravlja tudi strokovni nadzor v veterinarskih organizacijah, kot javno pooblastilo (četrti odstavek 58. člena ZVet-1). Izvedba strokovnega nadzora je določena v Pravilniku o strokovnem nadzoru v veterinarskih organizacijah (Pravilnik).

26. Veterinarska zbornica sprejme tudi statut, v katerem med drugim uredi svoje delovanje, organizacijo, imenovanje direktorja in članov razsodišča, imenovanje nadzornih komisij za strokovnih nadzor v veterinarskih organizacijah ter postopek in ukrepe razsodišča. Vlada Republike Slovenije daje soglasje k statutu zbornice v delu, ki se nanaša na javno pooblastilo (60. člen ZVet-1) in določi mrežo javne veterinarske službe (75. člen ZVet-1).

27. Iz navedenega sledi, da VZS opravlja funkcijo strokovnega nadzora v veterinarskih organizacijah, kot javno pooblastilo, ki je za nadzor na tem področju preneseno nanjo. Skladno z drugim odstavkom 1. člena Pravilnika nadzor obsega tudi ugotavljanje strokovnosti dela veterinarjev. Nadzor opravi tri (3) članska strokovna komisija, ki jo imenuje izvršni direktor zbornice z liste članov komisije, ki jih je imenoval izvršilni odbor zbornice na predlog posamezne sekcije.

28. V predmetni zadevi je bil opravljen izredni strokovni nadzor na podlagi pobude uporabnika dr. B. B. Za veterinarja, ki je v obravnavan v postopku nadzora je VZS štela tožnika, za katerega je njegovi veterinarski organizaciji naložila prisotnost pri opravljanju nadzora na sedežu Veterinarske ambulante C. Tožnik je kot veterinar, ki je bil obravnavan v postopku, podpisal tudi zapisnik nadzora z dne 29. 8. 2018. Izpodbijana odločba se v 3. točki izreka nanaša na tožnika, s katero je delo nadzorovanega veterinarja ocenila kot negativno in predlagala obravnavo pred razsodiščem VZS. Odločba je bila preko delodajalca vročena tožniku.

29. Zoper navedeno odločbo je dopustna pritožba na pristojno ministrstvo in posledično dopusten tudi upravni spor. Ob upoštevanju dejstva, da VZS pri strokovnem nadzoru opravlja javno pooblastilo, ki ga je nanjo prenesla Vlada RS, gre pri izpodbijani odločbi torej za akt s katerim se preko javnega pooblastila, ki je s strani države preneseno na VZS posega v pravni položaj tožnika, saj je bila z izpodbijano odločbo izdana negativna ocena dela tožnika.

_Glede uporabe pravil določil Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)_

30. Ob upoštevanju zgoraj navedenega in dejstva, da VZS opravlja strokovni nadzor kot javno pooblastilo države, ki je nanjo prenesen, se morajo v postopku opravljanja nadzora zraven ZVet-1, Statuta zbornice in Pravilnika, glede vodenja postopka uporabljati določila ZUP, kar je v odgovoru na tožbo napisala tudi sama tožena stranka. Prav tako pa navedeno izhaja tudi iz Statuta zbornice (9. člen).

_Predmet spora_

31. Med strankama ni sporno, da je bil v Veterinarski ambulanti C. s strani VZS opravljen izredni strokovni nadzor, in sicer tako nad delom veterinarske organizacije, kakor tudi nad delom veterinarja A. A., ki je bil posledica predhodne obravnave srnjega mladiča v nadzorovani veterinarski ambulanti.

32. Med strankama tudi ni sporno, da je do nadzora prišlo zaradi prijave uporabnika in očitka neustrezne obravnave srnjega mladiča, ki je bil sprejet v ambulanti.

33. Tožnik v tožbenih navedbah med drugim izpostavlja več vidikov, in sicer : - kršitev vodenega postopka pred VZS iz razloga neustrezne sestave nadzorne komisije oziroma posledično nepravilne udeležbe direktorice zbornice v vseh fazah nadzornega in ugotovitvenega postopka, torej izločitvene razloge direktorice VZS, - kršitev pravice do izjave v zvezi z dokumenti, ki jih je zbornica uporabila pri svoji odločitvi in mu niso bili predloženi, - neobrazloženost ukrepa, ki je posledica odločitve zbornice in ne komisije, - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi nezaslišanja s strani obravnavanega veterinarja predlaganih prič in posledično nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, glede ocene njegovega dela, - kakor tudi nekonkretiziranosti v izpodbijani odločbi glede ugotovitev neustrezne komunikacije in posledično neobrazloženost izpodbijane odločbe.

34. V upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, pri čemer mora pri presoji izpodbijanega akta najprej presojati zakonitost izdanega akta in spoštovanje pravil postopka ob izdaji akta.

35. Sodišče je v predmetni zadevi ugotovilo napake pri izvedbi predmetnega postopka, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

_Glede tožbenih navedb o izločitvenih razlogih_

36. Pritrditi je navedbam in očitkom tožnika glede vzbujenega dvoma v videz nepristranosti direktorice VZS, saj je navedena v predmetnem postopku izvedbe izrednega strokovnega nadzora resnično sodelovala v različnih vlogah, in sicer, ko je kot direktorica VZS v nadzorno komisijo, zraven ostalih dveh članov, imenovala tudi sebe (sklep o imenovanju komisije številka UT-115/180629 z dne 2. 7. 2018) in je nato sodelovala pri delu nadzorne komisije, ki je ugotavljala domnevne nepravilnosti pri delu tožnika (zapisnik komisije o izrednem nadzoru z dne 29. 8. 2018 in 11. 10. 2018), kakor tudi, da je na koncu kot direktorica D. D. izdala izpodbijano odločbo.

37. Glede izločitvenih navedb se sodišče ne strinja z navedbami tožene stranke, da gre za tožbeno novoto, saj je pritrditi tožniku, da mu sklep o imenovanju komisije (z dne 2. 7. 2018) iz katerega je razvidna tako sestava komisije (E. E., F. F. in D. D.) in podpisnik sklepa (D. D.), ni bil nikoli vročen, da bi tožnik, kot veterinar zoper katerega je med drugim potekal predmet nadzora, izločitveni razlog sploh lahko pravočasno uveljavljal. 38. 5. člen Pravilnika o strokovnem nadzoru v veterinarskih organizacijah sicer res določa, da se sklep o sestavi komisije vroči veterinarski organizaciji najmanj 8 dni pred začetkom strokovnega nadzora, kar pa ne pomeni, da se, skladno z določili ZUP, ne vroča tudi veterinarju, če je sam v postopku. Ob upoštevanju dejstva, da je treba pri tovrstnem, nadzornem postopku glede pravil in pravic obravnavanega uporabljati določila ZUP glede procesnega dela vodenja postopka in ob upoštevanju dejstva, da VZS opravlja javno pooblastilo, bi morala zbornica pri vodenju postopka uporabljati tudi določila ZUP. Tožena stranka v nobeni od svojih navedb tudi ni navedla pravne podlage upravičenosti imenovanja direktorice VZS v komisijo, ob upoštevanju dejstva, da je na koncu VZS in njena direktorica kot podpisnica tudi tista, ki sprejme ukrep zoper obravnavanega veterinarja. Pravila izločitve določa 35. člen ZUP (kot pravilno navaja tudi tožena stranka), ki v četrti točki jasno določa, da predstojnik oziroma pooblaščena uradna oseba organa _ne sme odločati_ ali opravljati posameznih dejanj v postopku, če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji _ali je sodelovala pri odločanju_. V predmetni zadevi je direktorica brez navedbe utemeljenega razloga v nadzorno komisijo, imenovala samo sebe in je nato v sestavi komisije ugotavljala morebitne nepravilnosti pri delu obravnavanega veterinarja ter v skupini podala mnenje o zadevi, nato pa je v funkciji direktorice podpisala ukrep zbornice zoper veterinarja.

39. Direktorica VZS je tako sodelovala kot nadzornik in kot direktorica v funkciji uradne osebe zbornice, torej organa, ki je sprejela ukrepe zoper obravnavanega veterinarja. Kot uradna oseba, ki opravlja procesna dejanja, vodi postopek ali odloča v upravni zadevi, pa ne sme biti povezana s predmetom postopka (upravno zadevo) na način, da bi lahko navedeno povzročilo ali pa vsaj ustvarilo dvom, da postopek vodi ali odloča objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih meril. Nepristranskost pomeni, da tisti, ki odloča, ni zainteresiran za izid postopka ter je odprt za dokaze in predloge strank, zato tudi ne sme imeti v naprej ustvarjenega mnenja o predmetu odločanja.2 Ob upoštevanju dejstva, da je direktorica VZS sodelovala pri komisiji, ki je ugotavljala nepravilnosti pri delu obravnavanega veterinarja-tožnika in je sprejela mnenje, kot izhaja iz zapisnika z dne 11. 10. 2018, si je na tak način lahko že pred sprejemom ukrepa zoper veterinarja v naprej ustvarila mnenje. Na ta način je bilo po mnenju sodišča v postopku kršeno načelo objektivnosti, ki je v uradnih postopkih in tudi v upravnem postopku eno temeljnih načel upravnega postopka, ki je v interesu stranke in organa,3 kakor tudi poštenost postopka.

40. Sodišče pritrjuje stališču tožene stranke iz pripravljalne vloge, da mora stranka postopka izločitvene razloge navesti že v fazi vodenja samega postopka, vendar le takrat, kadar je pravočasno seznanjena z dejstvi, da lahko predlog za izločitev sploh poda. V predmetni zadevi je pritrditi navedbam tožnika, da glede na dejstvo, da mu sklep o imenovanju nadzorne komisije ni bil vročen, navedene okoliščine ni mogel uveljavljati v okviru postopka pred VZS. Kolikor je postopek končan in je v njem procesna dejanja opravljala oseba ali je izdala odločbo oseba, ki bi morala biti izločena, je namreč mogoče razloge uveljavljati s pravnimi sredstvi zoper izdane akte. Kršitev določb o izločitvi pomenijo kršitev določb upravnega postopka, ki jih je tako mogoče uveljavljati v pritožbi in tožbi v upravnem sporu (2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu ZUS-1).4 Po mnenju sodišča je tožnik z dejstvi in razumljivo pojasnil zakaj predmetnega izločitvenega razloga ni mogel uveljavljati že v fazi postopka opravljanja nadzora pred VZS, prav tako pa sodišče ugotavlja, da tudi iz spisovnega gradiva izhaja, da mu sklep o imenovanju komisije dejansko ni bil vročen, zaradi česar je očitek o potrebni izločitvi direktorice zbornice iz komisije ali pa iz končnega odločanja pri sprejemu ukrepa zbornice, verjetno izkazan in utemeljen in je tako iz navedenega razloga izpodbijana odločba nezakonita.5 Pri navedenem sodišče pripominja, da mora biti oseba izločena tudi če gre za kolegijski organ, kot bi bilo v predmetnem postopku mogoče smatrati nadzorno komisijo. Določbe ZUP o izločitvi se namreč „_smiselno uporabljajo tudi za člane kolegijskih organov in druge funkcionarje ter druge osebe, ki bi bile pooblaščene za odločanje v upravnih zadevah oziroma opravljanje dejanj v postopku_“ (40. člen ZUP). Iz vidika 22. člena Ustave RS (torej enakega varstva pravic), _mora biti organ, ki odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih sestavljen tako, da ne obstajajo nikakršne okoliščine, ki bi vzbujale dvom o videzu nepristranosti članov organa. Tako ni pomembno, ali bi izločitev člana kakorkoli lahko vplivala na končno odločitev glede na glasovanje preostalih članov, ampak je treba člana, glede katerega obstajajo izločitveni razlogi, izločiti. Če pa ni bil izločen, lahko to pomeni bistveno kršitev določb postopka_.6 _Glede tožbenega očitka o kršitvi pravice do izjave_

41. Glede tožbenega očitka tožnika glede kršitve njegove pravice do izjave zaradi tožniku nepredložene dokumentacije, ki je bila uporabljena pri izpodbijani odločbi, je pritrditi, da je šlo v postopku za napačno ravnanje tožene stranke.

42. Iz vsebine spisovnega gradiva namreč izhaja, da je tožena stranka za odločanje v predmetni zadevi vodila ugotovitveni postopek, po določilih 145. in 146. člena ZUP, glede na to, da je dodatno dopolnjevala dejansko stanje s preverjanjem dejstev v Veterinarski bolnici Č., od koder je prejela tudi pisno pojasnilo veterinarke G. G., ki ga je vključila v zapisnik z dne 11. 10. 2018 in upoštevala pri izdaji izpodbijane odločbe, pri čemer pa ne o pisanju veterinarke G. G. in tudi ne o zapisniku nadzorne komisije in o svojih ugotovitvah oziroma o mnenju, ki ga je komisija podala, komisija vlagatelja ni seznanjala, prav tako pa navedenega tudi ni storila zbornica pred izdajo odločbe, zaradi česar mu je bila tudi na ta način kršena pravica do izjave. Sodišče na tem mestu pripominja, da je ugotovitveni postopek namenjen temu, da se strankam da možnost uveljaviti in zavarovati svoje pravice in pravne koristi, ki pa jih lahko zavarujejo le na način, da so z ugotovitvami organa _pred izdajo odločbe seznanjene_, da se lahko o njih primerno izjavijo7, kar tožniku ni bilo omogočeno in tožena stranka tega niti ne zanika. Tožnik se namreč ni imel nikoli možnosti seznaniti z ugotovitvami nadzorne komisije (in tudi ne z listinami, ki jih je v okviru ugotovitvenega postopka ta pridobila). Pri navedenem sodišče ne more pritrditi toženi stranki iz pripravljalne vloge, da je šlo pri zapisniku z dne 11. 10. 2018 za posvetovalni zapisnik kolegijskega organa, ki se strankam ne posreduje, saj iz določil 81. člena ZUP jasno izhaja, da se, kadar v upravnem postopku odloča kolegijski organ, o posvetovanju in glasovanju sestavi poseben zapisnik. Sodišče pa tudi po vpogledu v vsebino zapisnika nadzorne komisije z dne 11. 10. 2018 ne more potrditi, da je šlo pri navedenem zapisniku za posvetovalni zapisnik in glasovanje komisije, saj iz njega jasno izhaja, da gre za zapisnik „_o nadaljevanju izrednega strokovnega nadzora v veterinarski organizaciji Veterinarska ambulanta C., d.o.o, začetem dne 29. 8. 2018_“, in da je komisija ob tem pregledovala dodatno dokumentacijo, („_ki jo je pridobila 14. 9. 2018_„, kot izhaja iz zapisnika), ki pa ni bila posredovana obravnavanemu veterinarju v izjavo.

43. Pred izdajo izpodbijane odločbe tožniku prav tako ni bilo v vednost predloženo mnenje komisije in predlog za izrek ukrepa, da bi se o njih lahko še pred izdajo odločbe izjavil. V skladu s četrtim odstavkom 146. člena ZUP pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe.

44. Sodišče na tem mestu pripominja, da je tudi v postopku, ki teče po pravilih upravnega postopka treba stranki zagotoviti položaj subjekta in ne zgolj objekta odločanja tega postopka, kar pa omogoča le ustrezna seznanitev s pridobljeno dokumentacijo in v nadaljevanju ustrezna obrazloženost odločbe in s tem povezana pravica do izjave, ki posledično predstavlja enako varstvo pravic posameznika in pravico posameznika biti slišan. To varstvo ni nič drugačno v upravnih postopkih, saj ima v upravnih postopkih ravno zaradi vnaprejšnje nadrejenosti javnega interesa in tako upravnega organa v razmerju do posamične stranke še večji pomen in je še bolj pomembna. _Upravni postopek je namreč presečišče med zasebnim in javnim interesom, ki naj bosta uravnotežena. Enako varstvo pravic je na upravnem področju del obrambnih pravic pred prekomerno rabo oblasti oziroma njeno zlorabo_ (6. člen EKČP)8. Pri navedenem ne gre prezreti, da VZS med drugim opravlja nadzorno funkcijo nad delom veterinarjev in veterinarskih organizacij kot javno pooblastilo, ki ga je nanj prenesla država, zaradi česar morajo biti tudi pri teh postopkih, ki jih vodi, spoštovana pravila postopka določena v ZUP.

45. Pri navedenem je treba posebej izpostaviti, da ima stranka v postopku pred organom in z ustrezno vložitvijo pravnega sredstva, ki je mogoče zgolj ob ustrezni predložitvi dokumentov pridobljenih tekom postopka in kasneje obrazložitvi izdane odločbe, možnost braniti se, zavarovati in uveljaviti svoje pravice določene z zakonom in tudi zavarovati koristi, kar je bistveno pri izvedbi upravnega postopka, ki mora tako kot drugi postopki prav tako teči po pravilih poštenega postopka. Vodenje poštenega postopka s strani organa, ki vodi postopek pa ne pomeni zgolj zavzetja stališč stranke glede dejanskih vidikov zadeve, temveč tudi glede pravnih vidikov9. Glede na navedeno, bi morala tožena stranka dati tožeči stranki glede vseh ugotovitev in listin dati možnost izjaviti se kot stranki, torej tako glede mnenja Nadzorne komisije, kakor tudi glede pravnih vidikov zadeve oziroma lastnih ugotovitev in pravnih podlag za odločitev. Organ namreč ne sme izdati odločbe, preden stranki ne da možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe (4. odst. 146. člena ZUP). O pridobljenih listinah, bi morala VZS tožnika pred izdajo določbe seznaniti na način, da bi mu listine predložila v izjavo in mu dopustila tudi še predložitev morebitnih dokazov. V navedeno pravico do izjave namreč sodi tudi kontradiktornost, ki mora biti stranki zagotovljena. Stranka ima namreč pravico v postopku navajati dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev zadeve in izpodbijati pravilnost navedb (npr. o mnenju Nadzorne komisije ali navedb druge veterinarke), ki se ne ujemajo z njenimi navedbami, vključno s pravnimi vidiki zadeve. Velja opozoriti, da se pravica do izjavljanja ne nanaša le na dejanske, temveč tudi na pravne vidike zadeve, saj je namen pravice do izjavljanja med drugim tudi sovplivanje na tek postopka in odločitev organa v zadevi, ki se nanaša na njegove pravice oziroma obveznosti, pri čemer pa ne gre samo za vplivanje posameznika do opredelitve in ugotovitve organa o dejanskih vprašanjih, temveč tudi o pravno relevantnih in materialnih podlagah, ki vplivajo tudi na odločitev, torej pravico do izjavljanja stranke glede odločitev organa katere pravne norme bo organ uporabil ter kako jih bo razlagal.10 _Glede obrazložitve izpodbijane odločbe_

46. Kolikor je stranki v postopku kršena pravica do izjave, v posledici tudi obrazložitev odločbe ne more biti ustrezna, saj ne vsebuje odgovorov na stališča stranke o predmetu zadeve in izvedenih dokazih. Če je odločba pomanjkljiva in v njej niso navedeni ocena zakonskega dejanskega stanja stvari, pomembna za pravilno in zakonito odločitev, dokazi, ki utemeljujejo obstoj takih dejstev in preudarki, ki so organ vodili pri odločanju, gre za pomanjkljivost, ki stranki ne omogoča vložitve učinkovitega pravnega sredstva in so tako lahko zagotovljena pravna sredstva le navidezna. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so **organ**, ki je o zadevi odločal, **vodili pri odločanju**. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru.11 Sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločba ne v izreku in tudi ne v obrazložitvi takih razlogov nima. Navedena dejstva predstavljajo zgolj prepis mnenja in zapisnika Nadzorne komisije iz 11. 10. 2018, glede opravljenega pregleda v nadzorovani veterinarski organizaciji in da je delo obravnavanega veterinarja ocenjeno kot negativno med drugim tudi na podlagi navedb druge veterinarke, in da je _**komisija** ocenila delo veterinarja A. A., dr. vet. med. z negativno oceno in s predlogom za obravnavo pred Razsodiščem Veterinarske zbornice Slovenije zaradi neustreznega zdravljenja živali ter zaradi kršenja določil Etičnega kodeksa VZS in Pravilnika o poklicnem ravnanju veterinarjev v delu, ki se nanaša na etični donos do strank_, in torej ne organ Veterinarska zbornica Slovenije. Tako iz izpodbijane odločbe ne izhajajo dejstva, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev zbornice kot organa, ki edino lahko sprejema ukrepe. Iz izpodbijane odločbe namreč izhaja zgolj stališče Komisije, pri tem pa organ tožene stranke, torej VZS, ki je skladno z ZVet-1 in Pravilnikom opravila strokovni nadzor, ni navedel kakšno vsebino je dal ugotovitvam nadzorne komisije, zaradi katerih izreka oceno o negativnem delu in ukrepu obravnave veterinarja (tožnika) pred razsodiščem in na kakšni podlagi, to ocenjuje (tako dejanski kot pravni), zaradi česar tako ni zadoščeno zahtevi po navedbi preudarkov, ki so organ vodili pri odločanju in pri sprejemu končne odločitve. Iz Pravilnika jasno izhaja, da le ta med drugim ureja **ukrepe Veterinarske zbornice** (1. člen), kar jasno določa, da je torej zbornica tista, ki ukrepe tudi izreka, in da to ni nadzorna komisija, ki pa je sicer za izvedbo nadzora imenovana s strani direktorja zbornice. Zgolj prepis vsebine zapisnikov, dejstev in določil posameznih zakonskih in podzakonskih aktov v odločbo, ne zadoščajo izreku ukrepa in posledične obrazloženosti in konkretiziranosti ter razlogom odločitve organa torej razlogom Veterinarske zbornice Slovenije zakaj je bila obravnavanemu veterinarju izrečena (po prejemu ugotovitev komisije) negativna ocena dela in zakaj je bil predlagan ukrep njegove obravnave pred razsodiščem VZS.

47. Po pregledu izpodbijane odločbe se tako sodišče strinja z navedbami tožnika, da ne iz izreka in tudi ne iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja ukrep, ki ga je izrekel organ, temveč je v izrek zgolj prepisano mnenje komisije iz zapisnika z dne 11. 10. 2018 in enako je storjeno tudi v obrazložitvi. VZS bi kot ustanova z javnim pooblastilom, ki bi naj izrekla oceno dela tožnika in ukrep nadaljevanja postopka pred razsodiščem zbornice (kjer se bodo ugotavljale morebitne strokovne napake tožnika) moral argumentirano z dejstvi in z ustrezno pravno podlago pojasniti, kaj je organ, torej VZS, vodilo k izreku ukrepa. Zgolj prepis ugotovitev komisije namreč ne zadošča ustreznosti tako izdane odločbe, da bi sodišče lahko preizkusilo njeno zakonitost. 48. Sodišče tako na podlagi vsega navedenega ugotavlja, da so bile v postopku storjene postopkovne napake iz zgoraj navedenih razlogov, posledično pa tudi, da je izpodbijana odločba neobrazložena na način, da se je ne da preizkusiti in je tako podana bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1. Sodišče je zato, v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1, tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo. V skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 je zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral organ navedene kršitve odpraviti.

49. Pri tem sodišče na tem mestu pripominja, da se v ničemer ne opredeljuje do ocene vsebine domnevne kršitve storjene s strani obravnavanega veterinarja, torej o dejanskem stanju zadeve, saj bo to mogoče ugotavljati šele ob ustrezno vodenem postopku. Morebitna strokovna presoja napak pa ni v domeni sodišča. Sodišče presoja zgolj zakonitost izvedenega postopka in zakonitost izdane odločbe, saj bi v nasprotnem posegla na področje in polje odločanja organa.

50. Sodišče je, na podlagi določila 59. člena ZUS-1o, o zadevi odločalo na seji, saj je, skladno s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1, ugotovilo, da so bila kršena pravila postopka, iz razlogov kot je že zgoraj obrazloženo.

51. O stroških postopka je sodišče odločilo v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, ki določa pavšalni znesek nagrade, če je bila zadeva rešena na seji, stranko pa je zastopal pooblaščenec. Tožeči stranki je prisodilo pavšalni znesek v višini 285,00 EUR povečano za 22 % DDV, saj je tožečo stranko pred sodiščem zastopal odvetnik, ki je davčni zavezanec za plačilo DDV.

52. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 Tretji odstavek 9. člena Statuta: Pri sestavi komisije se morajo upoštevati izločitveni razlogi, ki jih določa zakon, ki ureja splošni upravni postopek. 2 Odločba USRS Up-879/14 z dne 20. 4. 2015, točka 49 obrazložitve in Komentar ZUP k členu 35., UL RS in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, str. 297. 3 Komentar ZUP k členu 35., UL RS in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, str. 297. 4 Komentar ZUP k členu 35., UL RS in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, str. 299. 5 Enako stališče izhaja iz Komentarja ZUP k členu 35., UL RS in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, str. 300. 6 Komentar ZUP k členu 40., UL RS in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, 1. knjiga, str. 326. 7 Enako Komentar ZUP k 146. členu, UL RS in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 20202. knjiga, 2020, str. 128 – 134. 8 Enako izhaja iz sodbe VSRS X Ips 1/2020 z dne 2. 9. 2020, točka 8 obrazložitve. 9 Enako izhaja iz Upravno procesno pravo, upravni postopek in upravni spor, Kerševan, E. in Androjna, V. GV založba 2017, str. 88 in 89. 10 Enako izhaja iz VS RS X Ips 326/2014, z dne 25. 11. 2015, točka 20 obrazložitve. 11 Sodba Vrhovnega sodišča I Up 248/2002, z dne 10.11.2004.