Jedro

Dolžnik je sklepu o izvršbi ugovarjal le delno, saj je v ugovoru izrecno navedel, da "prereka novemberski račun za sorazmerni del višine glede na število dni najema, račun za ogrevanje pa v celoti". Zato sodišče prve stopnje, kot je pravilno opozoril upnik v svoji pritožbi, glede na dolžnikov delni ugovor, ni imelo podlage za razveljavitev 2. točke sklepa o izvršbi v celoti.

Izrek

Pritožbi upnika se ugodi in se izpodbijani sklep v 1. točki izreka spremeni tako, da glasi: "Sklep o izvršbi se razveljavi v 2. točki izreka glede glavnice v znesku 141.471,25 SIT, zakonitih zamudnih obresti: - od zneska 110.348,70 SIT od 10.11.1999 do plačila in - od zneska 31.122,55 SIT od 05.12.1999 do plačila ter glede stroškov izvršilnega postopka v znesku 5.942,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 31.03.2000 do plačila."

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 25.04.2000 s sklepom razveljavilo sklep o izvršbi opr. št. Ig 2000/01398, z dne 31.03.2000 v drugi točki izreka in odločitev o zahtevku in stroških prepustilo pravdnemu sodišču. Upnik se je zoper navedeni sklep pravočasno pritožil zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve materialnega prava. Navedel je, da iz ugovora izhaja, da dolžnik sklepu o izvršbi ugovarjal le delno in sicer v delu, ki se nanaša na plačilo najemnine za mesec november (račun št. 99-158-3 z dne 01.11.1999 v višini 342.041,70 SIT) ter računu 99-167-4 z dne 25.11.1999 v višini 31.122,55 SIT. V ugovoru je dolžnik izrecno navedel, da v sorazmernem delu glede na število dni najema prereka novemberski račun, račun za ogrevanje pa v celoti. Zato bi moralo sodišče prve stopnje sklep o izvršbi razveljaviti le v tem delu. Terjatve do višine 916.988,80 SIT pa dolžnik ni prerekal in je zato sklep o izvršbi v tem delu postal pravnomočen. Pritožba je utemeljena. Pritrditi je upnikovim pritožbenim navedbam, da je dolžnik sklepu o izvršbi ugovarjal le delno, saj je v ugovoru izrecno navedel, da "prereka novemberski račun za sorazmerni del višine glede na število dni najema, račun za ogrevanje pa v celoti". Zato sodišče prve stopnje, kot je pravilno opozoril upnik v svoji pritožbi, glede na dolžnikov delni ugovor, ni imelo podlage za razveljavitev 2. točke sklepa o izvršbi v celoti. Dolžnik je računu št. 99-158-3 z dne 01.11.1999 delno ugovarjal iz razloga, ker je zaradi odpovedi najemne pogodbe dne 22.11.1999 poslovni prostor izpraznil. Ugovarjani del najemnine za mesec november, glede na datum izpraznitve poslovnega prostora, tako znaša 102.612,51 SIT in predstavlja razliko med izterjevano najemnino, obračunano za 30 dni najema in najemnino obračunano glede na zatrjevano število dni najema v mesecu novembru (342.041,70 SIT - (342.041,70 SIT: 30 dni x 21 dni) = 102.612,51 SIT). Poleg tega je dolžnica ugovarjala sklepu o izvršbi tudi glede računa št. 99-167-4 z dne 25.11.1999 v znesku 31.122,55 SIT. Tudi v tem delu upnik ne nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, da se sklep o izvršbi v 2. točki izreka razveljavi. Iz zapisanega je razvidno, da je dolžnica sklepu o izvršbi ugovarjala glede glavnice v višini 133.735,06 SIT (102.612,51 SIT + 31.122,55 SIT = 133.735,06 SIT). Vendar pa sodišče druge stopnje odloča v mejah pritožbenih navedb (1. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Ker je upnik obračunal neprerekani del najemnine za mesec november v višini 231.693,00 SIT, je sodišče druge stopnje, glede na navedeno določbo ZPP, tej pritožbeni navedbi sledilo in izpodbijani sklep v skladu s pritožbenimi navedbami spremenilo tako, da je sklep o izvršbi v drugi točki izreka razveljavilo glede glavnice v višini 141.471,15 SIT (110.348,70 SIT + 31.122,55 SIT) in pripadajočih zakonitih zamudnih obresti. Odločitev o obrestnem delu zahtevka je namreč odvisna od odločitve o tem, ali dolžnik upniku dolguje ugovarjani znesek ali ne. Glede na to, da je dolžnik z ugovorom uspel v delu, ki predstavlja 13,36 % vrednosti spornega predmeta, je v enakem odstotku ugovor utemeljen tudi glede stroškov izvršilnega postopka, saj se v izvršilnem postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP, ki se nanašajo na odmero stroškov v skladu z načelom uspeha (2. odst. 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ugovor dolžnika je tako utemeljen tudi glede stroškov izvršilnega postopka v višini 5.942,50 SIT in pripadajočih zakonitih zamudnih obresti od izdaje sklepa o odmeri (31.03.2000) dalje do plačila. Glede na to, da je dolžnik sklepu o izvršbi le delno ugovarjal, na kar je pravilno opozoril upnik v svoji pritožbi, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, izpodbijani sklep spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.