Jedro

Predlagatelj V predlogu za dopustitev revizije zastavlja pravna vprašanja o časovni veljavnosti predpisov obligacijskega prava, vendar pa niti ne trdi, da bi bilo to vprašanje v izpodbijani sodbi druge stopnje napačno (nezakonito) rešeno, niti da bi bila od njegove (pravilne) rešitve odvisna odločitev o njegovem tožbenem zahtevku.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo druge stopnje, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba in potrjena sodba prve stopnje o zavrnitvi njegovega tožbenega zahtevka za razvezo darilne pogodbe, vrnitev darila in izstavitev zemljiškoknjižne listine za (ponoven) vpis lastninske pravice na podarjenih nepremičninah nanj. Navaja, da je bila darilna pogodba sklenjena v času veljavnosti Zakona o obligacijskih razmerjih, ki pa ne velja za obligacijska razmerja, ki so nastala pred njegovo uveljavitvijo. Tožba za preklic darila je bila vložena v času veljavnosti Obligacijskega zakonika. Zato bi moralo sodišče odgovoriti na pravna vprašanja o veljavnosti in uporabi posameznih zakonov oziroma pravnih pravil. Če velja ODZ, potem so možni razlogi za preklic darila: huda nehvaležnost, hudo pomanjkanje sredstev za življenje, ogrozitev lastnega preživljanja, kršitev moralnega načela, da bi bilo nepravično, če sin obdrži podarjeno nepremičnino zaradi poznejšega rojstva otrok. Četudi bi sodišče štelo, da ni dokazal hude nehvaležnosti in kršitve moralnih načel, pa je nedvomno dokazal, da sta se mu rodila dva otroka, ki ju mora preživljati in da je darovalčevo lastno preživljanje ogroženo, ker je nezaposlen, iskalec zaposlitve, star več kot 55 let in zato težje zaposljiv. V pritožbi se je izrecno skliceval na slabo finančno stanje, ki ga je izkazal z listinami, na ogroženost lastnega preživljanja in na zaslišanje še dveh priči, kar ni bilo izvedeno v dokaznem postopku. Zlasti pa ne more sprejeti stališča, da je njegova pravica zastarala, zatrjuje pa tudi kršitev načela neposrednosti.

2. Predlog ni popoln.

3. Po določilu četrtega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Predlagatelj tem zahtevam ni zadostil. Zastavlja sicer vprašanja o časovni veljavnosti predpisov obligacijskega prava, vendar pa niti ne trdi, da bi bilo to vprašanje v izpodbijani sodbi druge stopnje napačno (nezakonito) rešeno, niti da bi bila od njegove (pravilne) rešitve odvisna odločitev o njegovem tožbenem zahtevku. Nadalje pa tudi ni navedel okoliščin, ki kažejo na pomembnost tega vprašanja in odločitve vrhovnega sodišča o njem, pač pa se navedbe o tem omejujejo zgolj na prepis zakonskega teksta prvega odstavka 367.a člena ZPP.

4. Predlagateljev predlog torej ni popoln. Zato ga je vrhovno sodišče zavrglo na podlagi šestega odstavka v zvezi s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP.