Jedro

Prvostopenjsko sodišče je ocenilo, da gre v danem primeru za izjemno zahteven pisni izvid in mnenje. Pritožbeno sodišče sledi oceni prvostopenjskega sodišča glede stopnje zahtevnosti izdelave izvedenskega mnenja, saj gre dejansko za obsežno delo, za primerjavo in kontroliranje ter oceno podatkov pri izračunu invalidske pokojnine s strani tožene stranke, ob upoštevanju različnih baz podatkov in medsebojne kontrole le-teh.

Izrek

Pritožba tožene stranke se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom sodni izvedenki za davke in računovodstvo A.A. odmerilo za opravljeno izvedensko delo nagrado v znesku 771,00 EUR. Za študij spisa ji je priznalo 230,00 EUR, za študij dodatne dokumentacije vključno z vpogledom v baze podatkov 46,00 EUR, za pisno izdelavo izjemno zahtevnega mnenja 459,00 EUR, za materialne stroške 36,00 EUR. Skupaj znaša priznana nagrada in stroški 771,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje tožena stranka, glede priznane nagrade in povrnitve stroškov za izdelavo izjemno zahtevnega pisnega izvedenskega mnenja v višini 459,00 EUR in glede nagrade za študij dodatne dokumentacije vključno z vpogledom v baze podatkov v višini 46,00 EUR. Meni, da sodišče ni navedlo razlogov za posamezne postavke glede višine nagrade in ni obrazložilo, zakaj je ocenilo, da gre za pisno izdelavo izjemno zahtevnega izvedenskega mnenja in je zgolj nekritično sledilo stroškovniku sodne izvedenke. Pritožba meni, da bi bilo sodni izvedenki potrebno priznati nagrado za izdelavo pisnega zahtevnega izvedenskega mnenja, saj izvedensko mnenje v ničemer ne odstopa od povprečja niti po težavnosti, niti po obsežnosti. Mnenje je bilo podano na podlagi dokumentacije, ki se nahaja v sodnem in upravnem spisu in je odgovorilo na postavljeno vprašanje sodišča, ki je povsem običajno v tovrstnih postopkih. Dodatno je izvedenka vpogledala le v letna poročila B. d. o. o., ki je dostopno preko interneta v zvezi z notranjim odkupom delnic, kar ni bila njena naloga, saj ji je sodišče naložilo, da poda mnenja, ali so pri izračunu invalidske pokojnine pravilno upoštevani podatki o plačah in nadomestilih. Izvedenka je mimo naloge, ki ji je bila zaupana ugotavljala, ali je tožnik sodeloval pri notranjem odkupu delnic in ali je bila plača iz tega naslova upoštevana v bazah tožene stranke. Ocena, da je izvedensko mnenje zelo zahtevno izhaja predvsem iz sfere ugotavljanja, ali je tožnik sodeloval pri notranjem odkupu podjetja. Toženka se ne strinja z odgovorom izvedenke in meni, da pojasnila izvedenke ni vplivajo na višino priznane nagrade. Pritožba meni, da izvedenka ni upravičena do nagrade iz 49. člena Pravilnika za zbiranje in proučevanje manj obsežne dodatne dokumentacije v višini 46,00 EUR, saj bi izvedenka lahko nalogo, ki jo je postavilo sodišče izvršila po pregledu sodnega in upravnega spisa, vpogleda v letna poročila B. d. o. o. pa ji glede na nalogo, ki ji je bila zastavljena, ne bi bilo treba opraviti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijanega sklepa v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), upoštevajoč 366. člen ZPP. Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Spor v predmetni zadevi se nanaša na to, ali je bila nagrada sodni izvedenki pravilno odmerjena in sicer glede zahtevnosti izvedenskega mnenja in ali je izvedenka upravičena do nagrade iz 49. člena Pravilnika za študij dodatne dokumentacije vključno z vpogledom v baze podatkov v višini 46,00 EUR.

6. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v ZPP, ki v 249.členu določa, da ima izvedenec pravico do nagrade za opravljeno izvedensko delo. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Pravilnik, Ur. l. RS, št. 88/2010 s spremembami) podrobneje ureja povrnitev stroškov, ki jim imajo sodni izvedenci v zvezi z izvedenskim delom ter višino in način vrednotenja za odmero nagrade za njihovo delo. Glede ocene pisnega izvedenskega mnenja pa 51. člen Pravilnika določa, da za pisno izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve pripada izvedencu oziroma cenilcu za manj zahtevno mnenje 184,00 EUR, za zahtevno 276,00 EUR, za zelo zahtevno 414,00 EUR in za izjemno zahtevno 459,00 EUR.

7. Prvostopenjsko sodišče je ocenilo, da gre v danem primeru za izjemno zahteven pisni izvid in mnenje. Pri tem je sledilo pojasnilu izvedenke z dne 16. 3. 2017, ki ga je sodišče pridobilo po vročitvi stroškovnika. Ker je temu pojasnilu v celoti sledilo in ga tudi sprejelo ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da izpodbijani sklep v zvezi s tem nima svoje obrazložitve. Naloga izvedenke je bila, da po pregledu dokumentacije v upravnem in sodnem spisu ter po pregledu podatkov o plačah in nadomestilih v matični evidenci pri toženi stranki odgovori na vprašanje oziroma poda mnenja, ali so pri izračunu invalidske pokojnine pravilno upoštevani podatki o plačah in nadomestilih in ali je invalidska pokojnina tožniku pravilno izračunana. Tožnik se namreč ni strinjal z izračunom invalidske pokojnine, ki mu je bila začasno odmerjena v višini 473,66 EUR na mesec, saj je menil, da toženka pri izračunu invalidske pokojnine ni upoštevala pravilnih podatkov o plačah in nadomestilih, saj se zneski na plačilnih listah, ki jih je predložil tožnik ne ujemajo z zneski na izračunih tožene stranke. Meni, da je imel višji osebni dohodek kot ga je upoštevala tožena stranka in so zneski od leta 1975 do leta 1984 usklajeni, nepravilnosti je nastopil z letom 1985 in trajajo do leta 1999. Iz pojasnila izvedenke izhaja, da je tožnik prejemal dohodke tako v obliki plače, kot tudi nadomestilih in je bila v proučevanem obdobju veliko usklajevanja in poračunov za pretekla obdobja ter je bilo potrebno kontrolirati tudi popravke obračunov. Šlo je za izračun pokojninske osnove, kar predstavlja obsežne izračune, potrebno je bilo opraviti izračun za več obdobij, da se lahko izbere najbolj ugodno obdobje za tožnika. Primerjati je bilo potrebno tudi dohodnino, kot kontrolni element, da bi se lahko ocenilo, ali so baze tožene stranke popolne in upoštevati načelo verjetnosti. Vse navedeno je terjalo veliko časa, delo pa je bilo tudi zelo zahtevno.

8. Pritožbeno sodišče sledi oceni prvostopenjskega sodišča glede stopnje zahtevnosti izdelave izvedenskega mnenja, saj gre dejansko za obsežno delo, za primerjavo in kontroliranje ter oceno podatkov pri izračunu invalidske pokojnine s strani tožene stranke ob upoštevanju različnih baz podatkov in medsebojne kontrole le-teh.

9. Pritožbeno sodišče tudi ne more slediti pritožbeni navedbi, da izdelava izvedenskega mnenja ni zahtevala tudi tega, ali so pri izračunu invalidske pokojnine upoštevane delnice. Sodišče je v sklepu izrecno navedlo, da mora izvedenka ugotoviti pravilnost višine invalidske pokojnine, kar pa zajema vse, kar se upošteva v pokojninsko osnovo. Pomeni, da je bil tudi vpogled v baze podatkov v letna poročila B. d. o. o., glede notranjega odkupa delnic potreben in je bila tudi to naloga izvedenke. Prvostopenjsko sodišče je v okviru priznanega stroška 46,00 EUR za študij dodatne dokumentacije vključno z vpogledom v baze podatkov, pravilno uporabilo 49. člen Pravilnika.

10. Na podlagi dosedaj navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo v skladu z 2. točko 365. člena ZPP kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.