Jedro

Tožba je bila zavrnjena, ker je pri tožniku podan dejanski stan po 40/3 členu ZDS. Bolezen tožnika (paranoidna oblika shizofrenije) in varnostni ukrep kazenskega sodišča o dvoletnem obveznem psihiatričnem zdravljenju v prostosti ne moreta izključiti verjetnosti nevarnosti tožnika za javni red države.

Izrek

1. Tožba se zavrne. 2. Zahtevi tožnika za oprostitev plačila sodnih taks se ugodi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo vlogo za pridobitev državljanstva Republike Slovenije. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na določbe 1. in 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Tožena stranka navaja, da je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da je bil tožnik že 2 krat pravnomočno obsojen zaradi storjenih kaznivih dejanj, za katere je značilna uporaba sile in groženj. Prav tako je bil že večkrat kaznovan pri sodniku za prekrške zaradi storjenih prekrškov zoper javni red in mir, vse z elementi nasilja. Po mnenju tožene stranke to nedvomno kaže, da je tožnik nagnjen k nasilniškemu obnašanju. Zato je tožena stranka ocenila, da so podani razlogi za uporabo 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije in je zavrnila vlogo tožnika za pridobitev državljanstva Republike Slovenije.

Tožnik v tožbi navaja, da res kazenska evidenca zanj izkazuje tako kaznivi dejanji, za kateri je značilna uporaba sile ali grožnje ter nekaj prekrškov zoper javni red in mir. Medtem pa je potekal še en kazenski postopek , ki pa je tudi že pravnomočno končan. V tem kazenskem postopku mu je bil izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti. Gre za postopek temeljnega sodišča. V tem postopku je bil zaradi ugotovitve dejanskega stanja postavljen tudi izvedenec psihiater, ki je raziskal njegovo duševno stanje ter ugotovil, da gre pri njem za paranoidno shizofrenijo . Svetoval je psihiatrično zdravljenje. Ugotovil je tudi, da je šlo za takšno duševno bolezen že verjetno tudi leta 1989, torej pred vsemi prekrški in obema kaznivima dejanjema, le, da se je bolezen toliko časa prikrivala okolici. Je pa to njegovo duševno stanje edini vzrok njegovemu občasnemu deviantnemu obnašanju. Oškodovanki v vseh teh primerih sta njegova žena in hči. Edino vpitje ob njihovih prepirih pa je bilo tisto, kar je povzročilo uvedbo postopkov o prekrških zoper javni red in mir zoper njega. Sedaj se zdravi in mu je pri tem v veliko pomoč njegova družina. Žena in hči sta državljanki Republike Slovenije. Zaradi zdravstvenega stanja ni sposoben za delo. Zaradi izpodbijane odloče se bo njegovo zdravljenje v celoti prekinilo, saj mu grozi izgon iz države. Na ta način bo ostal brez sredstev za preživljanje, prebivališča in učinkovitega zdravljenja, ki ga je začel. Ne more se vrniti v rodni kraj zaradi vojne, pa tudi nikogar ni tam, ki bi zanj skrbel tako kot v Republiki Sloveniji skrbita zanj njegova žena in hči. Meni, da ob objektivno izkazanih okoliščinah in vzrokih njegovega deviantnega obnašanja v preteklosti, ne predstavlja nevarnosti za javni red, varnost in obrambo države. Predlaga, da se vpogleda spis temeljnega sodišča, v katerem so, poleg zaslišanja njegove žene, tudi izjave sosedov glede vznemirjanja. To naj izvede tožena stranka v ponovljenem postopku, ker tega doslej ni izvedla. Nato pa naj ob tako pravilno ugotovljenem dejanskem stanju ugotovi, da niso podani razlogi iz 8. točke 1. odstavka 10. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo. Predlaga tudi, da ga sodišče oprosti plačila sodnih taks v tem upravnem sporu, ker je brezposelna oseba in brez lastnih stredstev za preživljanje. Občasno prejema socialno pomoč. Preživlja ga žena, ki je zaposlena kot snažilka na osnovi šoli. Plačilo sodnih taks bi še dodatno obremenilo njegovo preživljanje, kot tudi celotno preživljanje njegove družine.

K 1. točki Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča tožena stranka v zvezi z ugotovljenim dejanskim stanjem, ki izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih (da je bil tožnik že dvakrat pravnomočno obsojen zaradi storjenih kaznivih dejanj, za katere je značilna uporaba sile in groženj in da je bil že večkrat kaznovan pri sodniku za prekrške zaradi storjenih prekrškov zoper javni red in mir, vse z elementi nasilja), ki ga tudi tožnik v tožbi glede tega ne izpodbija, pravilno sklepa v izpodbijani odločbi, da to stanje kaže na to, da bi sprejem tožnika v državljanstvo Republike Slovenije predstavljal nevarnost za javni red države (3. odstavek 40. člena, v zvezi z 8. točko 1. odstavka 10. člena navedenega zakona o državljanstvu Republike Slovenije - Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I, 38/92 - ZDS). Ta nevarnost je podana, čeprav zaradi bolezni (paranoidna oblika shizofrenije) tožnik, v zvezi s sklepom temeljnega sodišča z dne 26.5.1992, ni bil obsojen za kaznivi dejanji nasilniškega obnašanja, pač pa mu je bil izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja v prostosti, ki ne sme trajati dalj kot dve leti. Taka nevarnost je po presoji sodišča podana tudi v prihodnje zaradi tožnikove nagnjenosti k nasilniškemu obnašanju, kar pravilno sklepa tožena stranka v izpodbijani odločbi. To izhaja tudi iz podatkov in listin v upravnih spisih ter iz tožnikovih tožbenih navedb o njegovem občasnem deviantnem obnašanju. Navedena bolezen in navedeni ukrep torej te nevarnosti ne moreta izključiti.

Glede na navedeno so neupoštevne tožnikove tožbene navedbe.

Zato je po presoji sodišča tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno odločila, ko je zavrnila tožnikovo vlogo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije.

Sodišče pojasnjuje tožniku, da njegove tožbene navedbe o tem, da se zdravi, da sta žena in hči državljanki Republike Slovenije, da ga žena preživlja, saj zaradi zdravstvenega stanja ni sposoben za delo, ne morejo vplivati na navedeno odločitev tožene stranke, ki ima oporo v navedenih določbah zakona.

Ker je torej izpodbijana odločba zakonita, je sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki se po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporablja kot republiški predpis.

K 2. točki Zahteva je utemeljena.

Iz podatkov in listin v upravnih spisih in iz k tožbi priloženega potrdila o premoženjskem stanju z dne 23.9.1992 izpostave Republiške uprave za javne prihodke izhaja, da tožnik izpolnjuje pogoje po 13. členu zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/90 in Uradni list RS, št. 14/91, 9/91-I - ZST) za oprostitev plačila sodnih taks. Zato je sodišče ugodilo tožnikovi zahtevi za to oprostitev.