Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Izvedeni dokazni postopek je za sodišče z najmanj stopnjo verjetnosti potrdil, da je strah mld. J. pred očetom tako intenziven in s tem zanj ogrožujoč, da je potrebno stike začasno ukiniti. S takšno obrazložitvijo pa je sodišče prve stopnje pravno formalno ukinilo stike, ki so bili dogovorjeni s prej omenjeno sodno poravnavo opr. št. III N 5/2021 z dne 12. 4. 2021, v kateri sta se starša dogovorila, da bodo stiki potekali pod nadzorom Centra za socialno delo. Iz samega izreka sklepa sodišča prve stopnje pa izhaja, da je sodišče prve stopnje sklenilo, da se po uradni dolžnosti izda začasna odredba, s katero pa se bodo ukinili stiki, kateri so bili določeni s sklepom Okrožnega sodišča v Ptuju opr. št. N 52/2018 z dne 4. 6. 2018. Po tem sklepu pa je bilo glede stikov odločeno, da se bodo stiki med očetom in mld. sinom izvajali po sprotnem dogovoru med staršema, upoštevajoč koristi mld. otroka in sicer izmenjaje enkrat pri očetu in enkrat pri materi. Izrek sklepa je tako v nasprotju z njegovo obrazložitvijo.
I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.
II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
1. S sklepom opr. št. III N 5/2021 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se po uradni dolžnosti izda začasna odredba s katero se: ″1. Stiki med očetom A. E., EMŠO ... in njegovim mld. sinom mld. J. E., EMŠO ..., ki so bili določeni s sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju opr. št. N 52/2018 z dne 4. 6. 2018, začasno ukinejo; 2. v primeru kršitve te začasne odredbe bo sodišče kršitelju izreklo denarno kazen v višini 200,00 € in jo izterjalo po uradni dolžnosti, v primeru nadaljnjega nespoštovanja začasne odredbe pa bo sodišče izreklo novo denarno kazen, v novem, višjem denarnem znesku in bo tako sodišče ravnalo vse dotlej dokler kršitelj obveznosti iz te začasne odredbe ne bo spoštoval; 3. ta začasna odredba velja do drugačne odločitve sodišča oziroma pravnomočnega zaključka nepravdnega postopka; 4. pritožba zoper to začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve.‶ Sodišče prve stopnje je takšno odločitev sprejelo, ker iz poročila CSD z dne 11. 5. 2021 izhaja, da mld. J. trenutno preživlja zelo težko obdobje, ko ima težave tudi v šoli in z vrstniki, zagotovo pa veliko dodatno negotovost predstavlja tudi odprto vprašanje glede stikov, ki so mu v veliko breme. V poročilo so podali tudi mnenje, da je potrebno umiriti situacijo in otroku dati priložnost, da je v varnem okolju, ob mami, ki ga ima rada in jo ima tudi on rad, da dobi pogoje, da bo učno uspešen. Izvedeni dokazni postopek tako za sodišče prve stopnje najmanj s stopnjo verjetnosti potrjuje, da je strah mld. J. pred očetom tako intenziven in s tem zanj ogrožujoč, da je potrebno stike začasno ukiniti. Sodišče še predlagatelju predlaga, da si ta uredi primerno strokovno pomoč, saj bo le tako lahko težave uspešno prebrodil in ponovno vzpostavil pristni stik s sinom, kar bo otroku v največjo korist. Sodišče prve stopnje je pri odločanju uporabilo določila 157., 159. in 162. člena Družinskega zakonika-DZ.
2. Zoper takšno odločitev se pritožuje predlagatelj po pooblaščencih. Pritožbo podaja iz vseh pritožbenih razlogov iz člena 338 ZPP. Predlagatelj v pritožbi meni, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo izpodbijane začasne odredbe. Zaradi obnašanja predlagatelja in njegovih ravnanj niso ogrožene koristi mld. J. Nasprotno. Te so ogrožene zaradi ravnanja nasprotne udeleženke, ko preprečuje in onemogoča njune stike. Sodišče je pri izdaji začasne odredbe dalo preveliko težo nedokazanim izpovedbam in navedbam nasprotne udeleženke o tem, kako predlagatelj s svojim ravnanjem in obnašanjem slabo vpliva na telesno in duševno zdravje in razvoj mld. J., zaradi česar je napačno ugotovilo dejansko stanje. Vsi izbruhi jeze, ki jih v poročilih navaja CSD, so zgolj njegova reakcija na onemogočanje stikov nasprotne udeleženke med njim in mld. J. Mld. J. pa se s tem, ko mu nasprotna udeleženka preprečuje in onemogoča stike s predlagateljem, dela nepopravljiva škoda. Slednja pa se bo v primeru, da ostane izpodbijani sklep v veljavi, samo še povečevala. Predlaga razveljavitev sklepa in priglaša pritožbene stroške.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo s katero je ukinilo stike med očetom in njegovim mld. sinom, ki so bili določeni s sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju opr. št. N 52/2018 z dne 4. 6. 2018 in je te stike začasno ukinilo. Iz poteka te nepravdne zadeve pa izhaja, da sta se udeleženca tega postopka s sodno poravnavo z dne 12. 4. 2021 dogovorila, da bodo stiki med mld. sinom J. in očetom A. E. potekali tako, da se bodo izvajali pod nadzorom Centra za socialno delo C., E., eno uro na 14 dni. Ti stiki nadomestijo stike po telefonu, ki so bili dogovorjeni z začasno sodno poravnavo z dne 3. 2. 2021. Iz same obrazložitve odločitve sodišča prve stopnje pa izhaja, da sodišče dejansko obrazlaga ukinitev teh stikov, ki naj bi potekali po tej začasni sodni poravnavi. Takšen stik se je dejansko izvedel le enkrat in sicer dne 21. 4. 2021. Iz poročila CSD z dne 11. 5. 2021 izhaja, da je bil v skladu s prej citirano poravnavo tega dne izveden prvi stik pod nadzorom dveh strokovnih delavk centra. Stik je na videz potekal dobro. Iz tega poročila, katerega je sodišče prve stopnje upoštevalo kot odločilni dokaz za odločitev o ukinitvi stikov po uradni dolžnosti pa izhaja, da je mama otroka po tem izvedenem stiku poročala, da je bil J. po stiku v stiski, da se je v taksiju na poti domov polulal, mami je govoril, da noče več na stike z očetom. CSD je mnenja, da je potrebno umiriti situacijo in otroku dati priložnost, da je v varnem okolju, ob mami, ki ga ima rada in jo ima tudi on rad, da je to pogoj, da bo tudi učno uspešen. Šele, ko bi se situacija v družini stabilizirala, bi se lahko pogovarjali o pripravi J. na stike in sicer ob predpogoju, da oče vse do ponovnega pričetka stika prične delati na sebi in sicer v tem smislu, da spremeni svoje vzorce vedenja. CSD je mnenja, da bi se oče moral vključiti v obravnavo, v kateri bi imel možnost, da način ravnanja, ki otroka spravlja v strah, spremeni. Izvedeni dokazni postopek je za sodišče z najmanj stopnjo verjetnosti potrdil, da je strah mld. J. pred očetom tako intenziven in s tem zanj ogrožujoč, da je potrebno stike začasno ukiniti. S takšno obrazložitvijo pa je sodišče prve stopnje pravno formalno ukinilo stike, ki so bili dogovorjeni z prej omenjeno sodno poravnavo opr. št. III N 5/2021 z dne 12. 4. 2021, v kateri sta se starša dogovorila, da bodo stiki potekali pod nadzorom Centra za socialno delo C., E. Iz samega izreka sklepa sodišča prve stopnje pa izhaja, da je sodišče prve stopnje sklenilo, da se po uradni dolžnosti izda začasna odredba, s katero pa se bodo ukinili stiki, kateri so bili določeni s sklepom Okrožnega sodišča v Ptuju opr. št. N 52/2018 z dne 4. 6. 2018. Po tem sklepu pa je bilo glede stikov odločeno, da se bodo stiki med očetom in mld. sinom izvajali po sprotnem dogovoru med staršema, upoštevajoč koristi mld. otroka in sicer izmenjaje enkrat pri očetu in enkrat pri materi. Tako je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določbe pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izrek sklepa nasprotuje razlogom sklepa in v sklepu tudi ni podanih razlogov o odločilnih dejstvih za ukinitev, po uradni dolžnosti stikov, ki so bili določeni s sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju opr. št. N 52/2018 z dne 4. 6. 2018. Takšnih kršitev določb ZPP sodišče druge stopnje ne more samo odpraviti, zato je na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 365. člena v zvezi s prvim odstavkom člena 42 ZNP-1 ugodilo pritožbi in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in vrnilo zadevo v nov postopek sodišču prve stopnje. V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo odpraviti storjeno bistveno kršitev določb nepravdnega postopka, kot je obrazloženo zgoraj.
5. Predlagatelj je priglasil pritožbene stroške, v primeru ko pa sodišče druge stopnje razveljavi odločitev sodišča prve stopnje, se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).