Jedro

Zakon na utemeljeno prošnjo gospodarske družbe kot taksnega zavezanca nalaga sodišču odlog plačila sodnih taks najdlje do izdaje odločbe o glavni stvari oziroma obročno plačilo le-teh. Prošnja je utemeljena takrat, kadar gospodarska družba celotne takse ne more plačati takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Navedba v predlogu, da bi toženi stranki plačilo sodne takse za pritožbo še poslabšalo njeno že tako slabo finančno stanje in njeno likvidnost, pa ne pomeni trditve, da tožena stranka celotne takse ne more plačati takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks z dne 3. 3. 2015 ter obročno plačilo oziroma odlog. Na podlagi uradno objavljenih podatkov na spletnih straneh AJPES je ugotovilo, da je imela tožena stranka, kot izhaja iz njene bilance za leto 2014, opredmetnih osnovnih sredstev za 2.926.711,00 EUR in zaloge v višini 273.262,00 EUR in da izkazuje bilančni dobiček v višini 177.655,00 EUR. Da z zalogami ne more razpolagati ali da jih ne more unovčiti, ni navedla. Ker je treba vprašanje, ali je takso taksni zavezanec sposoben plačati, upoštevati ne le finančno in likvidnostno stanje, pač pa tudi premoženje pravne osebe, je presodilo, da tožena stranka ni izkazala, da sodne takse ne more plačati, ne da bi s tem ogrožala svojo dejavnosti.

2. Proti temu sklepu se je tožena stranka pravočasno pritožila „iz vseh pritožbenih razlogov“ in pritožbenemu sodišču predlagala spremembo izpodbijanega sklepa njej v prid, podrejeno pa razveljavitev tega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožena stranka je gospodarska družba. Vrednost spornega predmeta znaša 11.700,35 EUR, taksa za pritožbeni postopek, kot pojasnjuje sodišče prve stopnje, pa znaša 459,00 EUR.

5. Določil 11. člena ZST-1, ki je v celoti povzeto v izpodbijanem sklepu, v tistem delu, ki se nanaša na gospodarske družbe, ni mogoče razložiti drugače, kot da je gospodarsko družbo mogoče le delno oprostiti plačila sodnih taks, ne pa v celoti.

6. Do kolikšnega znižanja je glede na dane okoliščine, ki morajo biti zatrjevane, taksni zavezanec upravičen, mora utemeljiti on. To pomeni, da bi tožena stranka v svojem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks morala navesti konkretne okoliščine, iz katerih izhaja, da zneska 495,00 EUR ne more plačati v celoti in da je sposobna plačati nek nižji znesek, ter višino tega zneska tudi utemeljiti. Ker pa tega z navedbo, da ima že dlje časa blokiran račun, zaradi česar bi ji plačilo sodne takse za pritožbo še poslabšalo njeno že tako slabo finančno stanje in njeno likvidnost, ni storila, je njen predlog za oprostitev plačila sodnih taks nesklepčen. Nesklepčen predlog ni utemeljen. Glede na navedeno tožena stranka z nobeno pritožbeno navedbo ne more uspeti. Zato se pritožbeno sodišče s tistimi navedbami, ki se nanašajo na zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks ni ukvarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

7. Zakon v 11. členu na utemeljeno prošnjo gospodarske družbe kot taksnega zavezanca nalaga sodišču odlog plačila sodnih taks najdlje do izdaje odločbe o glavni stvari oziroma obročno plačilo le-teh. Prošnja je utemeljena takrat, kadar gospodarska družba celotne takse ne more plačati takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Navedba v predlogu, da bi toženi stranki plačilo sodne takse za pritožbo še poslabšalo njeno že tako slabo finančno stanje in njeno likvidnost, pa ne pomeni trditve, da tožena stranka celotne takse ne more plačati takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.

8. Tožena stranka niti z besedo ni utemeljila svojega predloga za plačilo sodne takse v šestih obrokih oziroma za odlog do izdaje drugostopenjske odločbe o glavni stvari. Iz tega sledi, da je taksni predlog tudi v tem delu nesklepčen. Ne glede na to je sodišče prve stopnje samo vpogledalo v podatke, ki so za toženo stranko razvidni iz internetnih straneh AJPES. Ugotovilo je, da je imela tožena stranka bilanci stanja za leto 2014 izkazanih osnovnih sredstev v višini 2.926.711,00 EUR in zalog v višini 273.262,00 EUR, da pa ni navedla, da zalog ne more unovčiti, niti razloga, zakaj tega ne bi mogla storiti. Zato ne drži pritožbeni očitek, da sodišče ni pojasnilo, zakaj je predlog za odlog plačila sodne takse zavrnilo.

9. Drži pritožbeno stališče, da mora skladno s petim odstavkom 11. člena ZST-1 sodišče prve stopnje pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa, kolikor se predlog nanaša na gospodarsko družbo, upoštevati premoženjsko stanje družbe, vrednost spornega predmeta, pa tudi finančno in likvidnostno stanje stranke. Te obveznosti pa nima po uradni dolžnosti. Iz tega sledi, da bi se (bolj izdatno, kot se je) sodišče prve stopnje z omenjenimi vprašanji moralo ukvarjati le v primeru, če bi te okoliščine tožena stranka v predlogu do te mere konkretizirala, da bi jih sodišče prve stopnje lahko le preizkusilo v dokaznem postopku. Tega pa ni storila. Zato s prepoznim in neargumentiranim pritožbenim zatrjevanjem, da se niti zalog niti sredstev ne da unovčiti v tako kratkem času, da bi lahko zagotovila plačilo sodne takse pritožbenemu sodišču ni treba opredeljevati (primerjaj prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Brez konkretnih navedb, ki morajo biti pravočasne, taksni zavezanec ne more pričakovati, da se bo sodišče ukvarjalo z njegovim premoženjskim, finančnim ali likvidnostnim stanjem. Zato je pritožbena navedba, da tega ni storilo, neutemeljena.

10. Z ostalimi pritožbenimi navedbami (zadnja stran pritožbe) se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo, ker so do te mere abstraktne, da pritožbeno sodišče nanje ne more konkretno odgovoriti.

11. Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

12. Pravnomočna odločitev v tej zadevi pomeni, da mora tožena stranka, če želi, da bo sodišče prve stopnje izdalo sodbo s polno obrazložitvijo, takso za pritožbeni postopek plačati v 15 dneh od prejema tega sklepa. Če tega ne bo storila, pa je po prepričanju pritožbenega sodišča ne zadane nobena taksna obveznost, saj ne v ZST-1, ne v Taksni tarifi, ki je bila objavljena hkrati z ZST-1(1) (zgolj) za napoved pritožbe ni predvideno plačilo sodne takse.

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 37/2008, 97/2010, 29/2013 - skl. US, 21/2013 - ZP-1H, 63/2013, 89/2013 - odl. US, 111/2013 - ZP-1I, 40/2014 - skl. US, 58/2014 - odl. US, 72/2014 - skl. US, 19/2015 - odl. US