Jedro

Določbe ZFPPIPP, ki urejajo postopek stečaja fizične osebe, ne omogočajo upniku vložitev tožbe na plačilo terjatve po začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnikom, tudi v primeru, ko upnik to terjatev naknadno v postopku osebnega stečaja prijavi. Tožbo je dopustno vložiti šele potem, ko je taka terjatev prerekana in je upnik napoten na vložitev tožbe.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 11. 3. 2015 zavrglo tožnikovo tožbo z dne 28. 11. 2014, s tožbenim zahtevkom, da mu je toženec dolžan plačati 1.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. S sklepom z dne 9. 4. 2015 je tožniku naložilo, da je dolžan tožencu povrniti 87,36 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožnik se zoper oba sklepa pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in predlaga pritožbenemu sodišču, da ju spremeni oziroma razveljavi. Ne strinja se s stališčem sodišča, da je tožbo potrebno zavreči zato, ker je bila vložena po začetku postopka osebnega stečaja nad tožencem. Tožnik je resda terjatev prijavil kasneje (24. 2. 2015), vendar zato tožbe ni potrebno zavreči. V okviru stečajnega postopka nad tožencem stečajni upravitelj doslej ni izdal sklepa o preizkusu terjatev. Preuranjen je zaključek, da tožnik za vložitev tožbe ne izkazuje pravnega interesa. Dejstvo je, da terjatev obstoji, tega dejstva tudi stečajni upravitelj ni zanikal, saj vse doslej še ni odločil o tem, ali terjatev priznava ali jo kot neutemeljeno in sporno prereka. Zato potreba po vodenju pravdnega postopka v tem trenutku še ni znana. Sodišče bi moralo prekiniti postopek vse do trenutka, ko bi stečajni upravitelj v postopku osebnega stečaja izdal sklep o preizkusu terjatev, ki so bile prijavljene v postopku osebnega stečaja nad tožencem. V kolikor bi terjatev prerekal, bi bili pogoji za nadaljevanje postopka izpolnjeni, le v kolikor pa bi stečajni upravitelj terjatev tožnika priznal, bi po ZFPPIPP prenehala pravna korist in pravni interes tožnika za vodenje tega pravdnega postopka. Takšno postopanje sodišča bi narekovalo tudi načelo smotrnosti in ekonomičnosti postopka. V pritožbi proti sklepu z dne 9. 4. 2015 tožnik zavrača odločitev sodišča o povrnitvi stroškov kot materialnopravno napačno, saj je sodišče nepravilno in nezakonito odločilo o zavrženju tožbe. Poleg tega je tožena stranka stroške priglasila prepozno.

3. Tožena stranka je odgovorila na pritožbi, predlaga pritožbenemu sodišču, da ju zavrne oziroma zavrže ter potrdi izpodbijana sklepa.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Sodišče prve stopnje je sklep o zavrženju tožbe in o stroških postopka oprlo na ugotovitev, da je bila tožba zoper toženca kot potrošnika v osebnem stečaju, vložena po začetku stečaja. S sklepom Okrožnega sodišča v Celju St 4106/2014 z dne 17. 9. 2014 je bil namreč tega dne začet stečajni postopek nad tožencem kot potrošnikom. Stečajni postopek še ni zaključen. Tožnik je tožbo vložil 28. 11. 2014, torej po začetku postopka osebnega stečaja. Terjatev, ki je predmet tožbenega zahtevka, je tožnik prijavil v postopku osebnega stečaja toženca (prijava terjatve z dne 20. 2. 2015). Stečajni upravitelj se do izdaje izpodbijanega sklepa (in tudi ne do odločitve pritožbenega sodišča, ki je potek stečajnega postopka samo preverilo po vpogledu v INS vpisnik) ni izrekel o tožnikovi terjatvi (torej je ni niti priznal, niti prerekal).

6. Pritožbeno sodišče glede na potek postopka osebnega stečaja nad tožencem ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialnopravne določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Kot izhodišče je potrebno upoštevati, da je eno od temeljnih načel stečajnega postopka načelo koncentracije (prvi odstavek 227. člena ZFPPIPP), po katerem lahko upnik proti stečajnemu dolžniku uveljavlja svojo terjatev samo v stečajnem postopku in v skladu s pravili tega postopka, če v zakonu za posamezni primer ni določeno drugače. To pomeni, da v kakšnem drugem, na primer pravdnem postopku, proti stečajnemu dolžniku upnik praviloma ne more uveljavljati svoje terjatve. Za odločitev v tej zadevi je pomembno dejstvo, da je tožnik vložil tožbo zoper toženca že po začetku stečajnega postopka. V tem primeru zato ne pride v poštev prekinitev postopka po določbi 4. točke prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), in pritožba v tej smeri nima prav, ko ugotavlja, da bi moralo sodišče postopek prekiniti do trenutka, ko bi stečajni upravitelj v postopku osebnega stečaja toženca izdal sklep o preizkusu terjatev. Postopek bi sodišče prekinilo v primeru, če bi bil stečajni dolžnik pravdna stranka v že začetem pravdnem postopku. V konkretnem primeru bo tožnik lahko v pravdnem postopku uveljavljal terjatev zoper toženca le v primeru, če bo terjatev v stečajnem postopku, ne zgolj prijavljena (prvi odstavek 296. člena v zvezi s 3. točko drugega odstavka 383. člena ZFPPIPP), ampak tudi prerekana. Pri tem je treba v postopku osebnega stečaja smiselno uporabiti tudi določbe ZFPPIPP o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom, torej 378. člen, katerega uporabe ne izključuje 396. člen. V primeru, ko stečajna masa ne zadošča niti za plačilo stroškov stečajnega postopka, se tako lahko stečajni postopek končna brez razdelitve upnikom, preizkus terjatev pa se v tem primeru ne opravi (5. točka 378. člena ZFPPIPP).

7. Določbe ZFPPIPP, ki urejajo postopek stečaja fizične osebe, zato po presoji pritožbenega sodišča, kljub nekaterim posebnostim, ne omogočajo upniku vložitev tožbe na plačilo terjatve po začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnikom, tudi v primeru, ko upnik to terjatev naknadno v postopku osebnega stečaja prijavi. Tožbo je dopustno vložiti šele potem, ko je taka terjatev prerekana in je upnik napoten na vložitev tožbe(1).

8. Podlaga za odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov je določbi prvega odstavka 154. člena ZPP. Tožena stranka je povrnitev stroškov pravočasno zahtevala (že v odgovoru na tožbo).

9. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo obe pritožbi in potrdilo sklepa prvostopenjskega sodišča, saj niso podani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. točka 365. člena ZPP).

10. Pristojnost za sojenje v tej pravdni zadevi ima podlago v sklepu predsednika Vrhovnega sodišča RS št. Su 1991/2015 z dne 10. 9. 2015. 11. O stroških pritožbenega postopka je odločeno na podlagi 165. člena ZPP. Tožnik mora sam kriti stroške neuspelih pritožb, medtem ko odgovor na pritožbo ni bil potreben (155. člen ZPP). Zato ta strošek krije sam toženec.

Op. št. (1): Takšno je tudi stališče novejše pravne teorije, glej Mateja Levstek, Vpliv postopka osebnega stečaja na pravdni postopek, Pravosodni bilten 2/2015.