Jedro

Ker je storilec plačal globo v polovičnem znesku 400,00 EUR v osmih dneh po pravnomočnosti plačilnega naloga, ni dolžan plačati celotnega zneska globe v znesku 800,00 EUR, kar pomeni, da ni dolžan plačati še preostalih 400,00 EUR, kot sta v razlogih sklepov napačno navedla sodišče prve stopnje in prekrškovni organ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec mora plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka v znesku 20,00 EUR.

Obrazložitev

1.Prekrškovni organ Postaja prometne policije Novo mesto je z uvodoma navedenim sklepom odločil, da se predlog storilca (vložen po zagovornikih) za vrnitev v prejšnje stanje zavrne in se zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog št. 5001200020651 s 25. 10. 2023 zavrže, ker je bila vložena prepozno in ker je storilec plačal globo v polovičnem znesku, storilec pa mora plačati sodno takso v znesku 50,00 EUR.

2.Po vložitvi zahteve za sodno varstvo (po zagovornikih) je Okrajno sodišče v Novem mestu z izpodbijanim sklepom ZSV 199/2023 z 31. 7. 2024 sklenilo, da se zahteva za sodno varstvo zoper sklep zavrne (točka I izreka), storilec pa je dolžan plačati sodno takso v znesku 130,00 EUR (točka II izreka).

3.Storilec v uvodu pravočasne pritožbe, ki jo vlaga po zagovornikih, navaja, da pritožbo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevi za sodno varstvo ugodi ter spremeni sklep o zavrženju, ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in vsebinsko odloči o zahtevi za sodno varstvo, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Vztraja, da so bili razlogi za vrnitev v prejšnje stanje ustrezno izkazani. Pojasnil je razloge, zaradi katerih je zamudil rok, zato je potrebno ugoditi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Podredno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje napačno interpretiralo 57.c člen Zakona o prekrških (ZP-1).

4.Višje sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa v zvezi s pritožbenimi navedbami in po uradni dolžnosti na podlagi 159. člena v zvezi s 168. členom ZP- 1, upoštevajoč, da se pritožba zoper odločitev sodišča prve stopnje o zahtevi za sodno varstvo obravnava po določbah pritožbenega postopka v rednem sodnem postopku (šesti odstavek 66. člena ZP-1), ugotavlja, da niso podane kršitve, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, pritožba pa tudi ni utemeljena.

5.Na podlagi prvega odstavka 58. člena ZP-1 se, če v tem ali drugem zakonu ni drugače določeno, v hitrem postopku glede vrnitve v prejšnje stanje in vročanja uporabljajo določila Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Skladno s prvim odstavkom 103. člena ZUP se stranki, ki je iz opravičenih vzrokov zamudila rok ali narok ali kakšno drugo dejanje postopka in ga zaradi tega ne more več opraviti, na njen predlog dovoli vrnitev v prejšnje stanje. Na podlagi 104. člena ZUP mora stranka v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navesti okoliščine, zaradi katerih ni mogla pravočasno opraviti zamujenega dejanja, in te okoliščine vsaj verjetno izkazati (prvi odstavek 104. člena ZUP); če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zato, ker je stranka zamudila vložiti kakšno vlogo, mora predlogu priložiti tudi to vlogo (tretji odstavek 104. člena ZUP). Določitev vsebine pojma "opravičljivih vzrokov" pomeni razlago pravnega standarda. Po ustaljeni sodni praksi gre praviloma za takšne okoliščine, ki obstajajo v času zamude in ki jih stranka, kljub izkazani zadostni skrbnosti, ni mogla niti predvideti niti preprečiti.

6.Iz podatkov spisa in razlogov sklepa izhaja, da: (1) plačilni nalog je bil storilcu vročen na kraju storitve prekrškov 25. 10. 2023; (2) storilec je 10. 11. 2023 plačal globo v polovičnem znesku in (3) istega dne, torej 10. 11. 2023, je po zagovornikih s priporočeno pošiljko na prekrškovni organ podal predlog za vrnitev v prejšnje stanje in zahtevo za sodno varstvo; (4) prekrškovni organ je s sklepom s 30. 11. 2023 odločil, da se predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrne in zahteva za sodno varstvo zavrže, ker je bila vložena prepozno in ker je bila globa plačana v polovičnem znesku. Pravilni so razlogi izpodbijanega sklepa (in pred tem sklepa prekrškovnega organa), da bi moral storilec skladno z navedenimi določbami ZUP ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje zatrjevane navedbe glede zdravstvenega stanja izkazati (vsaj) s stopnjo verjetnosti. Vendar je storilec v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje (vloženem po zagovornikih kot prava uka strankah) le navajal, da zahteve za sodno varstvo v roku ni mogel podati zaradi zdravstvenega stanja, ne da bi te navedbe vsaj verjetno izkazal (dokazov ni predložil niti v zahtevi za sodno varstvo zoper sklep prekrškovnega organa).

7.Sodišče prve stopnje je tako ugotovilo, da je odločitev prekrškovnega organa, ko ni ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, pravilna in zakonita; posledično je pravilna tudi odločitev o zavrženju zahteve za sodno varstvo, saj jo je storilec vložil po izteku roka. Poleg tega je storilec plačal polovični znesek globe, kar (posledično) pomeni, da je zahteva za sodno varstvo tudi nedovoljena. Sodišče je zato zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep prekrškovnega organa.

8.Utemeljene pa so pritožbene navedbe, da sta sodišče prve stopnje (in pred tem prekrškovni organ) z navedbami, da mora storilec plačati globo v celotnem znesku, napačno interpretirala določbe 57.c člena ZP-1. Tretji odstavek 57.c člena ZP-1 se glasi: "Kršitelj, ki ne plača polovičnega zneska globe po prvem in drugem odstavku tega člena, mora plačati celoten znesek globe v roku, ki je določen v odločbi oziroma plačilnem nalogu." Na podlagi prvega odstavka 57.c člena ZP-1 pa plača kršitelj, ki ne vloži zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog, polovico izrečene globe, če jo plača v osmih dneh po pravnomočnosti; če plača polovično globo pred pravnomočnostjo, zahteva za sodno varstvo in ugovor zoper plačilni nalog nista dovoljena, razen če je kršitelj v skladu z določbami tega zakona globo moral plačati pred pravnomočnostjo. Upoštevajoč, da je bil storilcu plačilni nalog vročen 25. 10. 2023, da se je 8-dnevni rok za vložitev zahteve za sodno varstvo iztekel 2. 11. 2023 in da je, ker ni vložil pravočasne zahteve za sodno varstvo, plačilni nalog postal pravnomočen 3. 11. 2023, je plačal storilec globo v polovičnem znesku 400,00 EUR v osmih dneh po pravnomočnosti plačilnega naloga, in sicer dne 10. 11. 2023.

9.Glede na navedeno so utemeljene navedbe pritožnika, da ni dolžan plačati celotnega zneska globe v znesku 800,00 EUR, kar pomeni, da ni dolžan plačati še preostalih 400,00 EUR, kot sta v razlogih sklepov napačno navedla sodišče prve stopnje in prekrškovni organ.

10.Višje sodišče je zato na podlagi tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 zavrnilo pritožbo storilčevih zagovornikov kot neutemeljeno in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

11.Ker storilčevi zagovorniki s pritožbo niso uspeli, mora storilec na podlagi določb 147. člena ZP-1 in Zakona o sodnih taksah (ZST-1) plačati sodno takso za pritožbeni postopek. Višje sodišče je pri določitvi sodne takse upoštevalo tar. št. 8407 ZST-1 tako, da mora storilec plačati sodno takso v znesku 20,00 EUR. Ta znesek bo moral plačati v roku in na način, kot bo naveden v pozivu za plačilo, sicer se bo prisilno izterjal.

Zveza:

Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 57c, 57c/1, 57c/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.