Jedro

Obratovanje izven časa, ki ga določa Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih lokalov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, sprejet na podlagi prvega odstavka 12. člena ZGos se šteje za podaljšani obratovalni čas. Pri odločanju o obratovanju posameznega gostinskega obrata v podaljšanem obratovalnem času je vključena lokalna skupnost tako, da daje svoje soglasje.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 19. 3. 2004, s katero je zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Oddelka za gospodarske dejavnosti Mestne uprave Mestne občine Maribor z dne 30. 1. 2004. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ zavrnil prijavo razporeda obratovalnega časa za gostinski obrat – gostilno ..., za leto 2004 (v ponedeljek in četrtek od 10.00 do 5.00 ure zjutraj, v torek, sredo in petek od 10.00 do 7.00 ure zjutraj, v soboto pa od 22.00 do 7.00 ure zjutraj).

2. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijane sodbe strinja z odločitvijo tožene stranke in sklicuje na določbe: 12. člena Zakona o gostinstvu – ZGos, 3. in 4. člena Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Ur. l. RS, št. 79/99, 107/2000, v nadaljevanju: Pravilnik).

3. Revident z revizijo (prej pritožbo) izpodbija sodbo sodišča prve stopnje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi in toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka, podrejeno pa, da razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da se lokal tožeče stranke nahaja v poslovnem območju, ki je predvideno za rabo centralne dejavnosti. Poslovna stavba, v katere kletnih prostorih se nahaja ta lokal, se razprostira ob .. cesti v dolžini cca 77 m in širini 12 m, za to stavbo so druge poslovne stavbe, ki se neposredno naslanjajo na sporno poslovno stavbo v dolžini cca 50 do 60 m in v katerih so drugi gostinski lokali, poslovni prostori in prehrambena trgovina, ki je odprta 24 ur. Le na južni strani od poslovne stavbe ... cesta so cca 100 m ali več oddaljeni trije stanovanjski stolpiči. To območje, ki sicer sodi pod V., nikoli ni bilo stanovanjsko območje, navsezadnje pa je območje V. bistveno večje kot je obravnavano poslovno območje in če so drugi deli območja V. opredeljeni kot stanovanjsko območje, to nima nobene zveze z obravnavanim območjem. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati lokacijsko informacijo, ki jo je dal Zavod za prostorsko načrtovanje, ki navaja, da se predmetno zemljišče nahaja na območju, namenjenem za centralne dejavnosti. Priglaša stroške revizijskega postopka.

4. Odgovori na revizijo (prej pritožbo) niso bili vloženi.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel tudi revizijo. Po določbi prvega odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče odloča o pravnih sredstvih, vloženih do 1. 1. 2007, po določbah ZUS-1. Na podlagi drugega odstavka 107. člena ZUS-1 se do 1. 1. 2007 vložene pritožbe, če ne izpolnjujejo pogojev za pritožbo po tej določbi, štejejo za pravočasne in dovoljene revizije. Ker je pritožba zoper izpodbijano sodbo vložena pred 1. 1. 2007 in ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po drugem odstavku 107. člena ZUS-1, se obravnava kot revizija. Sodba sodišča prve stopnje je v skladu z določbo drugega odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je bil tudi izveden preizkus revizije v obravnavani zadevi.

8. Na podlagi prvega odstavka 12. člena ZGos je bil sprejet Pravilnik, ki določa merila za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov. Po določbi prvega odstavka 4. člena Pravilnika smejo gostinski obrati, ki gostom nudijo le jedi in pijače, so pa v stanovanjskih objektih ali objektih v stanovanjskih naseljih, obratovati le med 6.00 in 22.00 uro. Obratovanje izven tega časa se šteje za podaljšani obratovalni čas. Gostinec po določbi drugega odstavka 4. člena Pravilnika lahko v primerih iz drugega odstavka 3. člena Pravilnika obratuje v podaljšanem obratovalnem času, če za to pridobi pisno soglasje za gostinstvo pristojnega organa lokalne skupnosti, ki o tem odloča na podlagi sprejetih meril. Pri odločanju o obratovanju posameznega gostinskega obrata v podaljšanem obratovalnem času je torej vključena lokalna skupnost tako, da daje svoje soglasje. Namen delovanja lokalne skupnosti pri določanju obratovalnega časa gostinskih obratov je poznavanje potreb gostov ter značilnosti in potreb kraja, kar izhaja tudi iz določb tretjega odstavka 12. člena ZGos.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča je v obravnavani zadevi na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je Vrhovno sodišče vezano (glede na določbo drugega odstavka 85. člena ZUS-1 ni pristojno presojati njegove pravilnosti), sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo.

10. Kompleks zemljišč, na katerih se nahaja revidentov gostinski lokal, je po vrsti rabe sicer namenjen centralnim dejavnostim, vendar je hkrati umeščen v stanovanjsko območje, kar izhaja iz prostorskih aktov (Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove Maribor, Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Maribor za območje Mestne občine Maribor v letu 2000 zaradi urbanistične zasnove Mesta Maribor). To pa so pravne in dejanske okoliščine, na katere je Vrhovno sodišče pri presoji revizije vezano. Tudi iz lokacijske informacije, na katero se sklicuje tožeča stranka v reviziji, izhaja, da se obravnavano zemljišče, na katerem je gostinski lokal tožeče stranke, nahaja v območju urbanistične zasnove Mesta Maribor v prostorski planski enoti PPE Rt 9-S (prej S6/1), pri čemer so z S označene površine za stanovanja. Ker se torej revidentov lokal nahaja v območju, ki je po prostorskih aktih označeno kot stanovanjsko območje, je tudi po presoji Vrhovnega sodišča organ prve stopnje pravilno uporabil določbo prvega odstavka 4. člena Pravilnika, ko je zavrnil prijavo razporeda obratovalnega časa za revidentovo gostilno.

11. Glede na podano obrazložitev revizijski ugovori niso utemeljeni in ne morejo vplivati na drugačno odločitev revizijskega sodišča. 12. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavrnilo revizijo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1. 13. Ker revident z revizijo ni uspel, trpi sam svoje stroške postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).