Jedro

Tožnik pred izdajo odločbe o dodelitvi BPP ni lažno prikazoval svojega premoženja oz. ni zamolčal podatkov o svojem premoženju niti ni v zvezi s tem premoženjem prišlo do sprememb. Četudi je toženka za te podatke izvedela (tudi) iz druge zadeve, pa so ji bili s strani tožnika podani že prej v konkretni zadevi – ob vložitvi tožnikove prošnje, toženka pa teh podatkov, ki jih je sicer imela, ni (ustrezno) uporabila pri odločanju, čeprav bi jih morala in morala uporabiti. Ker se torej okoliščine na strani tožnika glede na navedeno niso spremenile, sodišče ugotavlja, da gre za ponovno odločanje o isti stvari na osnovi povsem istih dejstev ter s tem za pravno neutemeljen poseg v pravnomočno odločbo izven pooblastil iz 42. in 43. člena ZBPP.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju Bpp 400/2024 z dne 15. 1. 2025 se odpravi.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijano odločbo ugotovila, da je bila prosilcu A. A. (tožniku v tem upravnem sporu) neupravičeno dodeljena redna brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP) z odločbo Okrožnega sodišča v Celju Bpp 400/2024 z dne 22. 3. 2024 v zvezi s sklepom Bpp 400/2024 z dne 25. 3. 2024 (I. točka izreka), razrešila je odvetnico B. B. dolžnosti izvajanja BPP tožniku po navedeni odločbi Bpp (II. točka izreka) in odločila, da je tožnik dolžan na TRR Okrožnega sodišča v Celju povrniti stroške neupravičeno dodeljene BPP, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom (III. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik 26. 2. 2024 vložil prošnjo za dodelitev BPP zaradi postopka pred Okrajnim sodiščem v Celju opr. št. P 34/2024. Z odločbo Bpp 400/2024 z dne 22. 3. 2024 v zvezi s (popravnim) sklepom Bpp 400/2024 z dne 25. 3. 2024 je bila tožniku odobrena redna BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje, za izvajanje BPP je bila določena odvetnica B. B. Toženka se sklicuje na 41. in 42. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in navaja, da je strokovna služba za BPP vpogledala v spis št. Bpp 899/2024, iz katerega izhaja, da je prosilec tudi lastnik nepremičnine v k. o. ..., zaradi česar naj ne bi bil upravičen do BPP, ta podatek namreč ni bil upoštevan v postopku dodelitve BPP. Zato je strokovna služba za BPP pričela postopek preverjanja upravičenosti do BPP.

3.Toženka je po ponovni pridobitvi podatkov iz zemljiške knjige in prostorskega portala GURS ugotovila, da je tožnik - poleg solastništva nepremičnin v k. o. ..., ki po podatkih GURS predstavljajo stavbišče s stanovanjsko hišo, kjer prosilec prebiva, zato se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca ne upošteva skladno z 18. členom Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), tudi lastnik nepremičnine s parc. št. 11111, k. o. ..., v naravi stavbišče s samostojno stavbo. Iz evidence GURS izhaja, da je ta nepremičnina po dejanski rabi opredeljena kot stanovanje v enostanovanjski stavbi na naslovu ..., v vrednosti 98.400,00 EUR. Po uradnih podatkih prosilec na naslovu ..., nima prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča in se zato nepremičnina upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca. Toženka je prosilca (v zadevi Bpp 899/2024) pozvala na podajo pisne izjave v zvezi z rabo, razpolaganjem in vrednostjo navedene nepremičnine. V odgovoru na poziv je prosilec 13. 12. 2024 pojasnil, da s predmetno nepremičnino ne more razpolagati, saj v hiši ni možno prebivati, nima elektroinštalacij, ometov ter je le navidezno zastekljena. Navaja, da je vrednost po GURS cca 165.000,00 EUR, a je nepremičnina obremenjena s hipoteko v višini 150.000,00 EUR do leta 2037. Toženka je z vpogledom v zemljiško knjigo ugotovila, da je pri obravnavani nepremičnini vknjižena hipoteka v višini 150.000,00 EUR in užitek v korist J. P. Toženka je razložila pravni standard "možnosti razpolaganja" ter ugotovila, da hipoteka ne predstavlja okoliščine, zaradi katere bi bilo prosilcu onemogočeno razpolaganje z nepremičnino, saj jo lahko kljub vknjiženi hipoteki odsvoji tretji osebi ali obremeni z drugo stvarno pravico. Prav tako druge navedbe prosilca o stanju nepremičnine ne pomenijo okoliščin, zaradi katerih prosilec z nepremičnino ne bi mogel razpolagati, saj se prosilčeva izjava nanaša le na dejansko stanje nepremičnine. Zato je toženka ugotovila vrednost navedene nepremičnine s parc. št. 11111, k. o. ... po podatkih GURS v višini 98.400,00 EUR, kar presega z zakonom določen premoženjski cenzus, ki je v času vložitve prošnje znašal 22.336,32 EUR. Toženka je tako ugotovila, da je bila prosilcu z odločbo z dne 22. 3. 2024 v zvezi s sklepom z dne 25. 3. 2024 redna BPP dodeljena neupravičeno, saj prosilec ni izpolnjeval premoženjskega oz. subjektivnega pogoja za dodelitev BPP, in zaključila, da gre v konkretni zadevi za neupravičeno dodeljeno redno BPP. Hkrati je razrešila tudi v postopku BPP tožniku dodeljeno odvetnico B. B.

4.Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo v tem upravnem sporu zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

5.V tožbi navaja, da je toženka neutemeljeno pričela postopek preverjanja upravičenosti do BPP po uradni dolžnosti, saj je v prošnji za dodelitev BPP podatke o lastništvu nepremičnine v k. o. ... navedel popolno. Toženka, ki je izdala pozitivno odločbo z dne 25. 3. 2024, je torej s podatkom o tem premoženju razpolagala.

6.Toženka je zmotno presodila pravni standard "možnosti razpolaganja" po tretjem odstavku 14. člena ZBPP in je zmotno ugotovila dejstva, zaradi katerih sam s predmetno nepremičnino ne more razpolagati. Nelogična je presoja, da bi lahko dal nepremičnino v najem ali kako drugače odtujil, saj je stavba nedokončana, v njej ni možno živeti, ni je možno prodati zaradi hipoteke v vrednosti 150.000,00 EUR, saj v primeru prodaje banka želi svoje oz. oseba, za katero je hipoteka. Zaradi nemožnosti vrnitve dolga je moral prepustiti tudi stanovanje na ... Predstavi okoliščine o finančni ogroženosti.

7.Toženka je po pozivu sodišču posredovala upravni spis, na tožbo ni odgovorila.

8.Sodišče je o upravnem sporu obvestilo tudi odvetnico B. B., ki ni podala izjave o vstopu v postopek ne odgovora na tožbo.

9.Tožba je utemeljena.

10.V obravnavani zadevi je sporna odločitev o neupravičeno dodeljeni BPP in posledičnih odločitvah o razrešitvi odvetnice dolžnosti izvajanja BPP prosilcu ter o dolžnosti vračila stroškov neupravičeno dodeljene BPP.

11.Izpodbijana odločba temelji na 42. členu ZBPP, ki v prvem odstavku določa, da strokovna služba za BPP začne postopek ugotavljanja upravičenosti do BPP po uradni dolžnosti, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o upravičenosti do BPP, ker upravičenec ni več upravičen do BPP ali je upravičen v ožjem obsegu ali le za nekatere oblike BPP. Po drugem odstavku 42. člena ZBPP strokovna služba po izvedenem ugotovitvenem postopku pristojnemu organu predlaga izdajo odločbe, s katero se ugotovi prenehanje upravičenosti do BPP ali določi drug obseg oz. obliko BPP.

12.Po prvem odstavku 41. člena ZBPP mora upravičenec pogoje za dodelitev BPP izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta dodeljena. Upravičenec mora pristojno strokovno službo za BPP v času od dodelitve BPP do dneva dokončnega obračuna stroškov obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah oz. vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do BPP ter na obliko, obseg in obdobje prejemanja, v 8 dneh od dneva, ko je zanje zvedel (tretji odstavek 41. člena ZBPP).

13.Sodišče se strinja s tožnikom, da toženka ni imela zakonite podlage za pričetek postopka preverjanja upravičenosti do BPP prosilca, glede na to, da je imela od tožnikove prošnje dalje podatek tudi glede zadevne tožnikove nepremičnine v k.o. ... Po presoji sodišča zakonska ureditev po 42. členu ZBPP toženko namreč pooblašča zgolj za to, da po uradni dolžnosti ugotavlja, ali so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o upravičenosti do BPP, ne pa tudi za presojo že presojenih okoliščin oz. okoliščin, ki so že obstajale v času odločanja o dodelitvi BPP, pa jih organ ni ugotovil ali upošteval. To izhaja tako iz naslova VII. poglavja, v katerega je umeščena zakonska določba (sprememba okoliščin in neupravičeno prejeta BPP), izrecnega zakonskega besedila (ugotavljanje, ali so nastopile okoliščine) kot tudi iz splošne prepovedi ponovnega odločanja o isti upravni zadevi, če se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo (4. točka prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku; v nadaljevanju ZUP).

Iz 43. člena ZBPP izhaja, da se za neupravičeno prejeto BPP šteje že plačana BPP, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oz. spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena ZBPP.

14.Toženka po presoji sodišča ni ostala v opisanem zakonskem okviru, saj podlaga za ugotovitev, da tožnik ni več upravičen do BPP, niso bile spremenjene okoliščine v smislu določbe 41. in 42. člena ZBPP (toženka je sicer pojasnila, da je iz (drugega) postopka BPP 899/2024 izvedela še za zadevno nepremičnino tožnika), ampak je na podlagi povsem enakih premoženjskih okoliščin na strani tožnika, ki bi lahko bile podlaga odločbe o dodelitvi BPP tožniku z dne 22. 3. 2024 (v zvezi s popravnim sklepom z dne 25. 3. 2024), zavzela stališče, da ni izpolnjen subjektivni (premoženjski) pogoj za dodelitev BPP tožniku.

15.Sodišče namreč pritrjuje tožnikovemu ugovoru, da je v konkretni zadevi v prošnji za dodelitev BPP navedel med podatki o premoženjskem stanju, da je lastnik drugega stanovanja ali hiše - nedograjene hiše s hipoteko ... in tudi predložil med drugim izpis iz zemljiške knjige za to nepremičnino s parc. št. 11111, k. o. ... (izpis iz zemljiške knjige na strani 9 upravnega spisa Bpp 400/2024 z datumom izpisa 20. 2. 2024). To izhaja tudi iz obrazložitve (pod točko 1.) odločbe Bpp 400/2024 z dne 22. 3. 2024, s katero je bila tožniku dodeljena redna BPP. Glede na navedeno ni torej tožnik pred izdajo odločbe o dodelitvi BPP lažno prikazoval svojega premoženja oz. ni zamolčal podatkov o svojem premoženju (tega toženka niti ne zatrjuje) niti ni v zvezi s tem premoženjem prišlo do sprememb v smislu drugega odstavka 41. člena ZBPP. Četudi je toženka za te podatke izvedela (tudi) iz spisa Bpp 899/2024, pa so ji bili s strani tožnika podani že prej v konkretni zadevi – ob vložitvi tožnikove prošnje, toženka pa teh podatkov, ki jih je sicer imela v upravnem spisu Bpp 400/2024 v času odločanja, ni (ustrezno) uporabila pri odločanju, čeprav bi jih morala in morala uporabiti.

16.S tem pa se zatrjevano dejansko stanje ob vložitvi prošnje glede na presojano dejansko stanje v izpodbijani odločbi ni spremenilo. Ker se torej okoliščine na strani tožnika glede na navedeno niso spremenile, sodišče ugotavlja, da gre za ponovno odločanje o isti stvari na osnovi povsem istih dejstev ter s tem za pravno neutemeljen poseg v pravnomočno odločbo izven pooblastil iz 42. in 43. člena ZBPP. Posledično po presoji sodišča ni pravilna odločitev toženke, da se opre na določbo 42. člena ZBPP, glede na to, da ni podanih zakonskih pogojev za uporabo te določbe (kasnejša seznanitev toženke s podatkom o nepremičnini s parc. št. 11111, k. o. ..., ki bi moral biti toženki znan že od vložitve tožnikove prošnje, kjer je to zatrjeval in o tem predložil ZK izpisek, ni spremenjena okoliščina). Zato tudi ni moč uporabiti prvega odstavka 43. člena ZBPP in s tem ne ugotoviti po uradni dolžnosti, da je tožnik neupravičeno prejel BPP, kakor tudi ne posledično razrešiti njegovega odvetnika in tožniku ne naložiti stroškov neupravičeno dodeljene BPP.

17.Sodišče je posledično zaradi zmotne uporabe materialnega prava na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo ter izpodbijano odločbo odpravilo, ne da bi zadevo vrnilo organu v ponovno odločanje, glede na obrazloženo v prejšnjem odstavku obrazložitve.

18.V obravnavani zadevi je sodišče v skladu s 1. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

19.Glede tožnikovih navedb o nemožnosti plačila sodne takse sodišče tožniku pojasnjuje, da se v postopkih odločanja o BPP v skladu z 10. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodna taksa ne plača.

-------------------------------

1Tako tudi sodba Upravnega sodišča RS I U 1168/2022 z dne 16. 11. 2022, 9. točka obrazložitve.

2Ta določa, da mora tožnik organ obveščati do dneva dokončnega obračuna stroškov o vseh dejstvih, okoliščinah oz. o vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do BPP ter na obliko, obseg in obdobje prejemanja.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 42, 42/1, 42/2, 43

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.