Jedro

Stranki, ki v času izdaje sklepa ni imela pooblaščenca in ji je bil sklep sodišča pravilno vročen, naknadno vloženo pooblastilo s strani odvetnika ne more podaljšati zakonskega prekluzivnega pritožbenega roka.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek, ker ne tožnik ne toženka nista pristopila na narok za glavno obravnavo, bila pa sta oba pravilno vabljena in svojega izostanka nista opravičila.

2. Zoper sklep je vložil pritožbo tožnik, in sicer preko svojih pooblaščenih odvetnikov; predlaga njegovo razveljavitev.

3. Pritožba ni dopustna, ker je prepozna.

4. Sklep o ustavitvi postopka je sodišče prve stopnje pravilno vročalo in vročilo tožniku osebno, ker ta v trenutku izdaje sklepa v pravdi ni imel pooblaščenca. Obvestilo o tej sodni pošiljki je bilo tožniku puščeno v poštnem predalčniku 1. 2. 2018. Ker pošiljke ni prevzel v 15 dnevnem roku, kot mu je bilo naročeno, se šteje, da je bil 16. 2. 2018 sklep o ustavitvi postopka tožniku vročen (139.b čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Pritožbeni rok je torej pretekel s 5. 3. 2018 (3. 3. 2018 je bila namreč sobota), pritožba pa je bila vložena 12. 3. 2018, torej prepozno.

5. Res je 20. 2. 2018 odvetniška družba A. priglasila pooblastilo za zastopanje tožnika s prošnjo, naj se ji od tedaj naprej vročajo vsa pisanja za tožnika. Sodišče prve stopnje je to vzelo na znanje in družbi poslalo tudi sklep o ustavitvi postopka, dasiravno ga je bilo pred tem že pravilno vročalo tožniku osebno. Seveda pa naknadno vloženo pooblastilo odvetnika stranki, ki v času izdaje sklepa ni imela pooblaščenca in ji je bil sklep sodišča pravilno vročen, ne more podaljšati zakonskega prekluzivnega pritožbenega roka.

6. Ker prepozne pritožbe ni zavrglo že sodišče prve stopnje, je to storilo pritožbeno sodišče (2. odst. 343. čl. in 1. odst. 346. čl. ZPP).