Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritožba zmotno meni, da je bilo pritožnici naloženo dokazovanje negativnih dejstev. Z nastopom fikcije vročitve se šteje, da je bilo stranki pisanje vročeno. Toženka bi morala navesti prepričljive in konkretne okoliščine o razlogih za neprejem obvestila, kot npr. da imajo dostop do njenega hišnega predalčnika tudi druge osebe in podobno. Nenazadnje pa je pomembno tudi dejstvo, da so se vsa pisanja v tem postopku pritožnici vročala s fikcijo vročitve. Očitno gre za ustaljen način toženkinega prejemanja pošte, zato je še toliko bolj neprepričljiv pritožbeni ugovor o neprejemu obvestila.
I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
II. Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Okrajno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju: sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrglo toženkin predlog za oprostitev plačila sodnih taks, vložen 6. 8. 2021. 2. Takšno odločitev izpodbija toženka, ki v pravočasni pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču v novo odločanje.
Opozarja na nepravilnost in nezakonitost sklepa. Poziv sodišča z dne 6. 9. 2021, ki naj bi ji bil vročen s fikcijo 28. 9. 2021, ji ni bil vročen. Tega ne more dokazati, ker gre za dokazovanje t. i. negativnih dejstev. Ima interes, da je oproščena plačila sodne takse, zato bi pozivu sodišča nedvomno sledila, če bi ga prejela. Izpodbijani sklep krši njene človekove pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS ter pravico do poštenega sojenja iz 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ob minimalni skrbnosti ni mogla predvideti prejema informacije o sodnem pisanju. Sodišče je nanjo nepravilno prevalilo celotno breme dokazovanja negativnih dejstev.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožnica trdi, da ji poziv sodišča z dne 6. 9. 2021 – ta naj bi ji bil vročen s fikcijo vročitve – dejansko ni bil vročen. Takšnemu pritožbenemu ugovoru ni moč slediti. Vročilnica ima lastnost javne listine in potrjuje dve procesno odločilni dejstvi: (1) da je bilo pisanje naslovniku vročeno in (2) kdaj se je to zgodilo. Pravilno izpolnjena vročilnica dokazuje vročitev kot tudi datum vročitve.2
5. Iz vročilnice, pripete k redni številki 20, izhaja, da je vročevalec toženki po neuspelem poskusu vročitve sodne pošiljke 13. 9. 2021 v hišnem predalčniku pustil obvestilo, kje se pošiljka nahaja, z navedbo roka 15 dni, v katerem jo mora prevzeti. Rok se je iztekel 29. 9. 2021, ko je bila pošiljka pritožnici tudi puščena v hišnem predalčniku (četrti odstavek 142. člena ZPP).
6. Vročilnica je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). Določilo četrtega odstavka prej citiranega člena omogoča dokazovanje, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena. Vendar pa zgolj z navedbo, da obvestila o priporočeni pošiljki ni prejela oz. da ji pošiljka ni bila vročena, pritožnica domneve iz četrtega odstavka 224. člena ZPP ne more izpodbiti. Takšno je ustaljeno stališče sodne prakse3. 7. Izpodbijanje zakonske domneve zgolj s posplošenimi navedbami bi bilo v nasprotju z namenom, zaradi katerega je ZPP takšno dokazno moč javnim listinam sploh določil. Ta je v zaupanju v ravnanje nosilcev javnih pooblastil.4 Pritožba zmotno meni, da je bilo pritožnici naloženo dokazovanje negativnih dejstev. Z nastopom fikcije vročitve se šteje, da je bilo stranki pisanje vročeno. Toženka bi morala navesti prepričljive in konkretne okoliščine o razlogih za neprejem obvestila, kot npr. da imajo dostop do njenega hišnega predalčnika tudi druge osebe in podobno. Nenazadnje pa je pomembno tudi dejstvo, da so se vsa pisanja v tem postopku pritožnici vročala s fikcijo vročitve. Očitno gre za ustaljen način toženkinega prejemanja pošte, zato je še toliko bolj neprepričljiv pritožbeni ugovor o neprejemu obvestila.
8. Pritožbeni razlogi glede na navedeno niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče – ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev – pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. odstavek 350. člena ZPP in 2. točka 365. člena istega zakona).
1 Primerjaj VSL sklep II Cpg 118/2018 z dne 13. 7. 2018. 2 Primerjaj VSL sklep II Cpg 503/2018 in VSL sklep IV Cp 705/2021. 3 Primerjaj VSL sodba in sklep II Cpg 765/2018.