Jedro

Zavarovanje denacionalizacijskega zahtevka se lahko nanaša le na premoženje, za katerega iz listine o podržavljenju izhaja, da je bilo podržavljeno po predpisih, navedenih v ZDen.

Izrek

Tožbi se ugodi in se sklep Ministrstva za kulturo z dne 6.6.1994 odpravi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom o začasni odredbi ugodila predlogu za izdajo začasne odredbe o zavarovanju denacionalizacijskega zahtevka v procesu lastninskega preoblikovanja gostinskega podjetja. (1.točka izreka) ter odredila, da se navedenemu podjetju prepove razpolaganje s hišo na parceli št.... v izmeri ... m2, kletjo in pritličjem v gospodarskem poslopju na parceli št...., vl.št.... ter z dvoriščem v izmeri 347 m2, poslovno stavbo na parceli št.... v izmeri ... m2 in s skladiščem na parceli št. ... v izmeri ... m2, vl. št. .... in se v istem obsegu podjetju prepove lastninsko preoblikovanje podjetja (2. točka izreka) ter, da je navedeno podjetje dolžno nepremičnine iz točke 2. izreka tega sklepa popisati in izločiti iz lastninskega preoblikovanja ter uporabljati kot dober gospodar (3. točka izreka). V obrazložitvi izpodbijanega sklepa se tožena stranka sklicuje na določbo 12.in 13.člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Navaja, da je upravičenec zahtevi za denacionalizacijo navedenih nepremičnin priložil vso potrebno dokumentacijo v smislu 62.člena zakona o denacionalizaciji, iz katere izhaja upravičenost zahteve, zato je pravna in dejanska podlaga za začasno odredbo verjetno izkazana. Tožena stranka še navaja, da investicijska vlaganja, na katera se je v postopku skliceval denacionalizacijski zavezanec, ne morejo biti ovira za izdajo začasne odredbe, ampak lahko vplivajo le na obliko vračanja nepremičnin.

Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločbo zaradi kršitev pravil postopka in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da v postopku ni bilo pravilno ugotovljeno, kateri deli nepremičnin, katerih vrnitev se zahteva, so bili nacionalizirani, kateri deli le teh pa izvzeti iz nacionalizacije oziroma zgrajeni po nacionalizaciji. Zatrjuje, da je bil nacionaliziran le del stavbe na parceli št...., da je bil kletni prostor v dvoriščnem zidanem paviljonu na parceli št.... izvzet iz nacionalizacije in kasneje prodan, torej ni bil nacionaliziran ter,da nista bili nacionalizirani poslovna stavba na parceli št.... in skladišče na parceli .... To izhaja iz cenitvenega poročila z dne 12.2.1994, kot tudi iz kupne pogodbe, iz katere je razvidno, da je denacionalizacijski upravičenec poslovno stavbo na parceli št.... in skladišče na parceli št.... prodal ..., da torej navedeni stavbi sploh nista bili nacionalizirani. Glede na navedeno je pravna in dejanska podlaga zahteve za denacionalizacijo in predloga za izdajo začasne odredbe verjetno izkazana le za del hiše na parceli št.... in del stavbe na parceli št...., ne pa tudi za ostale nepremičnine, ki so predmet izpodbijanega sklepa.Tožeča stranka predlaga, da sodišče predlog za izdajo začasne odredbe zavrne, podrejeno pa, da izpodbijani sklep odpravi ter naloži toženi stranki, da pred izdajo začasne odredbe natančno ugotovi obseg nacionaliziranega premoženja.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijanem sklepu zaradi razlogov njegove obrazložitve ter še navaja, da je začasna odredba utemeljena, ker je denacionalizacijski zavezanec v zemljiški knjigi vpisan kot imetnik pravice uporabe nepremičnin, na katere se izpodbijani sklep nanaša.Ugotovitve cenilnega poročila, na katere se sklicuje tožeča stranka, so bile le podlaga za izdelavo cenilnega elaborata, ne morejo pa biti te ugotovitve podlaga za ugotovitev ali je pravna in dejanska podlaga za vrnitev verjetno izkazana. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Odgovor na tožbo je podala tudi prizadeta stranka.Ta v odgovoru navaja,da podlaga za ugotovitev predmeta nacionalizacije in s tem denacionalizacije ne more biti cenitveno poročilo, na katerega se sklicuje tožeča stranka, ampak je lahko podlaga za tako ugotovitev le odločba o podržavljenju premoženja.Navaja, da je bila z določbo komisije za nacionalizacijo z dne 19.4.1960 nacionalizirana celotna gostilniška stavba, stoječa na parceli št.... in ne samo njen del, kot zatrjuje tožeča stranka.Iz nacionalizacije je bilo kasneje izvzeto le eno stanovanje.Ker je bila predmet nacionalizacije hiša, je upravni organ pravilno ravnal, ko je tožeči stranki prepovedal razpolagati z njo.Z navedeno odločbo je bila nacionalizirana tudi dvoriščna stavba na parceli št..... Ker sta v tej stavbi dva kletna prostora in je bil le en izvzet iz nacionalizacije, se začasna odredba utemeljeno nanaša le na klet in pritličje stavbe. Nesmiselna je tudi trditev, da parceli št.... in ... nista bili nacionalizirani, saj so parcele v ožjem gradbenem okolišu mest in naselij mestnega značaja postale družbena lastnina že po samem zakonu. Da sta navedeni parceli družbena lastnina je razvidno tudi iz zemljiško knjižnega izpiska, iz katerega izhaja, da je to zemljišče brez stavbe vpisano kot družbena lastnina. Meni, da je glede na navedeno začasna odredba utemeljena.

Tožba je utemeljena.

Z začasno odredbo po 12.členu zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij(ZLPP, Ur.l.RS,št.55/92, 7/93 in 31/93), na katerega se sklicuje tožena stranka, lahko pristojni organ odredi, da se podjetju prepove razpolaganje s stvarmi, ki so predmet zavarovanja ali odredi prenos delnic na sklad v višini in na način iz 14.člena tega zakona, če je dejanska in pravna podlaga predloga za izdajo začasne odredbe po vsebini in obsegu verjetno izkazana. Prav, to ali je v obravnavanem primeru dejanska in pravna podlaga predloga po vsebini in obsegu verjetno izkazana, pa je med strankama sporno.Med tem ko tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe meni, da je izkazana, tožeča stranka temu ugovarja. Po presoji sodišča je dejanska in pravna podlaga predloga za izdajo začasne odredbe verjetno izkazana, če je tisti, ki je po določbah zakona o denacionalizaciji (ZDEN, Ur. l. RS, št.27/91-I in 31/93) upravičen vložiti denacionalizacijski zahtevek, tak zahtevek tudi vložil in predložil listine iz 62.člena ZDEN in iz listine o podržavljenju izhaja, da je bilo denacionalizacijskemu upravičencu podržavljeno premoženje, ki je predmet zavarovanja. Da je bilo denacionalizacijskemu upravičencu podržavljeno premoženje v obsegu, v katerem zahteva zavarovanje in na katerega se nanaša začasna odredba, pa na podlagi podatkov spisa ni mogoče zaključiti. Predmet zavarovanja s spornim sklepom so 4 objekti, pa iz podatkov spisa pa ni razvidno, da so bili vsi navedeni objekti tudi predmet nacionalizacije. Iz odločbe komisije za nacionalizacijo namreč izhaja, da sta bili podržavljeni gostiščna zgradba in dvoriščna zgradba, torej dva objekta, pri čemer je bil del navedenih zgradb s posebno odločbo izvzet iz nacionalizacije, kar ni sporno. Da pa sta bila nacionalizirana tudi poslovna stavba na parceli št.... in skladišče na parceli št...., na katera se tudi nanaša sporni sklep o zavarovanju, pa na podlagi podatkov spisa ni mogoče zaključiti.

Ker torej glede na navedeno v predloženih upravnih spisih ni podlage za zaključek, da je dejanska in pravna podlaga predloga za izdajo začasne odredbe po vsebini in obsegu verjetno izkazana, sodišče ni moglo rešiti spora. Zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I).