Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Udeleženci na vpis, ki ga zemljiškoknjižno sodišče opravi na podlagi uradnih podatkov drugega pristojnega organa, ne morejo vplivati, zato tudi zakon v takem primeru ne predvideva možnosti pravnega sredstva.
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo ugovor udeleženke M.P. kot nedovoljen. V razlogih sklepa je pojasnilo, da je GURS obvestila zemljiško knjigo o spremembi podatka glede zgoraj navedene parcele, iz nje sta namreč nastali novi parceli 1895/6 in 1895/7 k.o. D. in je bila parcela 1895/5 ukinjena. Ker je temeljna evidenca glede podatkov o nepremičnini kataster, je sodišče podatek poočitilo na podlagi prvega odstavka 115. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1), in o tem ni bil izdan posebni sklep (119. člen ZZK-1). Ugovor pa je mogoče vložiti glede na določbo prvega odstavka 157. člena ZZK-1 le zoper sklep o vpisu, ki ga izda zemljiškoknjižni referent, o predmetnem pomožnem vpisu, poočitvi, pa ni bilo odločeno s posebnim sklepom, zato je sodišče ugovor zavrglo.
Udeleženka M.P. se je zoper sklep pritožila. Uveljavlja vse pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi. Meni, da ni pomembno ali je sklep izdan ali ne, pomemben je učinek akta. Kataster oziroma geodetska uprava udeleženke ni obvestila o delitvi. Glavni ugovorni razlog, na katerega ni odgovorjeno, pa je bil, da brez volje in vednosti udeleženke kot lastnice delitev ni možna, predstavlja poseg v ustavno varovano lastninsko pravico. Zato zahteva vzpostavitev prvotnega stanja in ponoven vpis parc. št. 1859/5 k.o. D. Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je sklep preizkusilo v okviru razlogov pritožbe ter ob tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in tiste postopkovne kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in 120. členom ZZK-1).
Poočitev je pomožni vpis, ki nima neposrednega učinka na pravice in pravna razmerja, poočitev delitve nepremičnine se opravi na podlagi obvestila geodetske uprave o izvedbi te spremembe v katastru, te podatke si geodetska uprava in zemljiškoknjižno sodišče elektronsko izmenjujeta (114. in 115. člen ZZK-1), ter kot je poudarilo že sodišče prve stopnje, o poočitvi ne izda posebnega sklepa (119. člen ZZK-1). Izvorna evidenca za podatke, s katerimi se nepremičnine vpisujejo v zemljiško knjigo je kataster, tudi glede parcelnih številk in katastrskih izmer (prim. 18. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin). Gre torej za vpis, ki ga je zemljiškoknjižno sodišče opravilo na podlagi uradnih podatkov drugega pristojnega organa, udeleženci na tak vpis ne morejo vplivati, zato tudi zakon v takem primeru ne predvideva možnosti pravnega sredstva. Ugovor torej ni bil dovoljen, odločitev o zavrženju je pravilna in zakonita ter pritožba neutemeljena. Ob tem pritožbeno sodišče le še pripominja, glede trditev pritožbe, da je bil glavni razlog ugovora ta, da udeleženke kataster oziroma geodetska uprava ni obvestila o delitvi, da je v tem zemljiškoknjižnem postopku zemljiškoknjižno sodišče prejelo obvestilo pristojnega upravnega organa, da je v povezavi z evidentiranjem sodne parcelacije pri predmetni parceli prišlo do sprememb. Delitev nepremičnin pa se opravi prav na podlagi obvestila geodetske uprave o izvedbi spremembe v katastru (četrti odstavek 115. člena ZZK-1) in vprašanje teka postopka pred upravnim organom ni vprašanje, ki bi bilo pravno pomembno v tem formalnem zemljiškoknjižnem postopku.
Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).