Jedro

Materialno pravna posledica zaprtja transakcijskega računa je obveznost povrnitve tistih sredstev, ki jih je tožnica izplačevala z omenjenega računa za toženko in za katera toženka ni imela kritja ter predstavljajo negativno stanje na računu (drugi odstavek 1054. člena ZOR v zvezi s 1061. členom OZ in 111. člen OZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da mora tožnici v 8 dneh plačati 366,41 EUR (ko je ugotovilo, da ta znesek predstavlja negativno stanje po zaprtju osebnega računa toženke pri tožeči banki) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 10. 2019 in 78 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper takšno sodbo se v dveh vlogah pravočasno pritožuje toženka. Predlaga razveljavitev sodbe. V pritožbi, vloženi po odvetniku, meni, da bi sodišče moralo opraviti narok, saj je to zahtevala v vlogi s 7. 10. 2020; poleg tega dejansko stanje med strankama ni bilo nesporno. Nejasne določbe v splošnih pogojih bi moralo sodišče razlagati v korist nasprotne stranke.

V laični pritožbi pa poleg tega še navaja, da pravne pomoči odvetnika, čeprav ji je bil z odločbo dodeljen, ni dobila, zato naj se ji določi drugi, ki bo pritožbo dopolnil. Sodišče ji je pristransko onemogočilo dokazovanje, ker ni razpisalo naroka. Tožeča banka je kršila pogodbeno pravo, saj je z izvršbo za poplačilo upnika na sredstva, ki ne bi smela biti predmet izvršbe, protipravno posegla v dovoljen bančni limit in s tem povzročila, da je morala pritožnica plačevati obresti. To šteje za goljufijo, ki se preganja po uradni dolžnosti, sodišče pa bi moralo pozvati organ pregona kaznivih dejanj.

3. Tožnica na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi ne presega 2.000 EUR, gre torej za spor majhne vrednosti, v katerem se uporabljajo (manjšemu pomenu spora prilagojena) pravila 30. poglavja Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

6. Sodišče prve stopnje je sodbo pravilno izdalo ne da bi razpisalo narok. Sodišče v sporu majhne vrednosti izda odločbo brez razpisa naroka, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena ZPP ni zahtevala (2. odstavek 454. člena ZPP). Pritožnica trdi, da je izvedbo naroka zahtevala v vlogi, ki jo je vložila 7. 10. 2020, a očitno spregleda, da je bila ta zavržena1, saj jo je vložila le v enem izvodu in je tudi po pozivu sodišča2 ni dopolnila. Sodišče zato vloge, ki jo je pritožnica vložila 7. 10. 2020, ni moglo upoštevati.

7. Ocene sodišča prve stopnje, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, pritožnica ne izpodbija in je pravilna. Navedbe o tem, da dejansko stanje med strankama ni bilo nesporno, pa niso pravno pomembne, saj sodišče prve stopnje ni odločilo brez razpisa naroka na podlagi določbe 1. odstavka 454. člena ZPP, ampak na podlagi (zgoraj citirane) določbe 2. odstavka 454. člena ZPP.

8. Pritožbene trditve o materialno pravno napačni (nasprotujoči 83. členu Obligacijskega zakonika; OZ) razlagi določb pogodbe niso utemeljene. Katera določba pogodbe o ustanovitvi in vodenju osebnega računa naj bi bila nejasna in zakaj, pritožnica niti ne pojasni. Kje najde podlago za pritožbeno razlago, da toženka ne bi bila dolžna poravnati (dovoljenega in nedovoljenega) negativnega stanja na transakcijskem računu, prav tako ne. Materialno pravna posledica zaprtja transakcijskega računa je obveznost povrnitve tistih sredstev, ki jih je tožnica izplačevala z omenjenega računa za toženko in za katera toženka ni imela kritja ter predstavljajo negativno stanje na računu (2. odstavek 1054. člena Zakona o obligacijskih razmerjih; ZOR v zvezi s 1061. členom OZ in 111. člen OZ).

9. Preostale pritožbene navedbe v postopku v sporu majhne vrednosti niso dopustne. Sodba, s katero je končan spor v postopku majhne vrednosti, se sme namreč izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP). Pritožnica s posplošenim ponavljanjem že podanih trditev, do katerih se je sodišče prve stopnje jasno opredelilo, predvsem pa z (nedopustnim) navajanjem novih dejstev (o protipravnem izplačilu sredstev s transakcijskega računa), izpodbija dejanske ugotovitve sodišče prve stopnje. Višje sodišče takšnih pritožbenih navedb glede na določbo 1. odstavka 458. člena ZPP ni moglo obravnavati.

10. V okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe pa pritožbeno sodišče ni zaznalo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, ter ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe materialnega prava, torej OZ in pogodbe o ustanovitvi in vodenju osebnega računa. Zaradi opisanega je višje sodišče pritožbo v skladu s 353. členom ZPP zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Na ostale pritožbene navedbe (o kaznivem dejanju) višje sodišče ne odgovarja, saj za odločitev o obravnavanem tožbenem zahtevku in zato o pritožbi niso bistvenega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

1 Sklep sodišča prve stopnje VI P 1110/2020-16 v zvezi s sklepom VSL II Cp 1350/2021. 2 Sklep sodišča prve stopnje VI P 1110/2020-15.