4. 5. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 12. aprila 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 556/2002 z dne 13. 11. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V pravdnem postopku je pritožnik (tedaj tožnik) s tožbo proti Republiki Sloveniji uveljavljal zahtevek za povračilo škode, ki naj bi mu nastala zaradi neutemeljeno izdane začasne odrede, ki mu je preprečila ekonomsko rabo nepremičnine. Sodišče prve stopnje je zahtevek zavrnilo, tudi s pritožbo in revizijo pritožnik nato ni uspel.

2.V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da je sodišče proti njemu v predhodnem pravdnem postopku povsem brez razloga izdalo začasno odredbo, s katero mu je poleg pravnega razpolaganja z nepremičnino (vključno s prepovedjo oddajanja v najem), preprečilo tudi gradbene ali druge posege v nepremičnino. Navaja, da zaradi te začasne odredbe ni moglo priti celo do nujnih del na električnem priključku. Zaradi začasne odredbe naj bi utrpel nadaljnjo škodo s tem, da je najemnik odpovedal najemno pogodbo, zaradi prepovedi razpolaganja pa pritožnik ni mogel skleniti nove najemne pogodbe. Meni, da sodišče v nobenem primeru zaradi nobenega zahtevka v katerikoli pravdi ne sme prepovedovati ekonomskega izkoriščanja nepremičnine zaradi tega, ker o njenem lastništvu teče pravda. Ker naj bi takšne prepovedi ne izdalo nobeno drugo sodišče v državi, naj bi šlo za odstop od sodne prakse. Meni, da bi sodišče vsaj tedaj, ko je zavrnilo zahtevek, moralo razveljaviti začasno odredbo, saj zanjo ni bilo več podlage. Trdi, da je zato, ker je sodišče v nasprotju z običajno sodno prakso in v nasprotju z zakonom povzročilo pritožniku škodo, za povračilo škode odgovorna država. Zatrjuje kršitev pravice do povračila škode iz 26. člena Ustave, pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in kršitev 67. člena Ustave o načinu pridobivanja in uživanja lastninske pravice.

B.

3.Navedb ustavne pritožbe, ki se nanašajo na domneven odstop od sodne prakse in na domnevno kršitev pravice do zasebne lastnine zaradi izdane začasne odredbe, v postopku s to ustavno pritožbo ni mogoče presojati. Če je v zvezi s tem prišlo do zatrjevanih kršitev, so bile te storjene v postopku izdaje začasne odredbe in bi jih pritožnik moral uveljavljati v pravnih sredstvih (vključno z ustavno pritožbo) zoper sklep o izdaji začasne odredbe.

4.V postopku s to ustavno pritožbo so lahko bistvene le navedbe pritožnika glede kršitve pravice do povračila škode, ki jo povzročijo državni organi, po 26. členu Ustave. Vendar je zmotno pričakovanje pritožnika, da bo Ustavno sodišče odločitev, ki jo je sodišče sprejelo v pravdi glede odškodninskega zahtevka proti državi, presojalo v smislu polne instančne presoje pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja in pravilne uporabe materialnega in procesnega prava. Ustavno sodišče v skladu z prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. V zvezi z zatrjevanimi kršitvami 26. člena Ustave to pomeni, da Ustavno sodišče presoja le, ali je sodišče odločitev o zavrnitvi odškodninskega zahtevka proti državi utemeljilo s kakšnimi pravnimi stališči, ki so z vidika te ustavne pravice nesprejemljiva.

5.Takšnih kršitev pa v obravnavani zadevi ni. Ni v nasprotju z obravnavano ustavno pravico pravno stališče, da pojma protipravnosti sodnikovega ravnanja ni mogoče enačiti z oceno, da je sporna sodna odločba (v smislu instančne presoje) nepravilna in nezakonita. V skladu z obravnavano ustavno pravico je stališče, da proces odločanja ni protipravno dejanje in da je narava odločanja taka, da pogosto omogoča različno presojo izvedenih dokazov in različno pravno presojo ter da sodnik (oziroma država za ravnanje sodnika) ne more odškodninsko odgovarjati za razlago prava znotraj meja danih pooblastil.

6.Predvsem pa je v obravnavani zadevi treba upoštevati, da je sodni akt, zaradi katerega naj bi pritožniku nastala škoda, začasna odredba in ne meritorna odločba sodišča. Že po zakonu (prvi odstavek 270. člena in prvi odstavek 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. – v nadaljevanju ZIZ) namreč za izdajo začasne odredbe zadošča, da je obstoj terjatve le verjetno izkazan. To je razumljivo, saj gre za sredstvo zavarovanja, o katerem mora sodišče pogosto odločiti še pred meritorno odločitvijo o zadevi, saj le tako lahko doseže svoj zavarovalni namen. Že iz tega razloga ni mogoče enostavno sklepati, da je bilo protipravno ravnanje sodišča, ki je v korist določene terjatve izdalo začasno odredbo, čeprav je nato tožbeni zahtevek glede te terjatve kot neutemeljen zavrnilo. Prav iz razloga, da je zaradi nižjega standarda za izdajo začasne odredbe (verjetnost utemeljenosti zahtevka) možno, da se naknadno izkaže, da je bila začasna odredba neutemeljena, pa ZIZ v 279. členu določa, da ima dolžnik pravico od upnika zahtevati povračilo škode, ki mu je bila prizadejana z začasno odredbo, ki je bila neutemeljena. V korist tega zahtevka pa lahko tisti, proti kateremu je bila začasna odredba predlagana, zahteva tudi vnaprejšnje plačilo varščine (276. člena ZIZ).

7.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in na podlagi prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger