- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 3334/2009
ECLI:SI:VSLJ:2009:I.CP.3334.2009 Civilni oddelek
Povzetek
- Identifikacijski znak nepremičnine za vpis v zemljiško knjigoAli mora biti nepremičnina v listini, ki je podlaga za glavni vpis, označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiško knjigo?
- Formalni pogoji za vpis lastninske praviceKateri so formalni pogoji, ki jih mora izpolnjevati kupoprodajna pogodba za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo?
- Zahteva po identifikacijskem znaku v listiniAli je potrebno, da listina, ki je podlaga za vpis, vsebuje identifikacijski znak nepremičnine?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Za vpis v zemljiško knjigo zadošča že identifikacijski znak, zato ni potrebno, da bi listina obsegala tudi druge podatke o nepremičninah. Listina, ki jo je predložila predlagateljica za vpis nepremičnine, ni označena z identifikacijskim znakom, iz vpogleda v zemljiško knjigo pa izhaja, da je na nepremični vzpostavljena etažna lastnina, zato bi kupoprodajna pogodba, ki je bila sklenjena 22. 10. 2007, morala vsebovati zemljiškoknjižne podatke, ki so zakonska podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.
Obrazložitev
: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagateljice z dne 22. 1. 2008 zoper zemljiškoknjižni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani Dn. št. 231/2008 z dne 9. 1. 2008 in obdržalo navedeni sklep v veljavi.
Predlagateljica v pritožbi navaja, da se zaveda, da kupoprodajna pogodba ne izpolnjuje vseh formalnih pogojev za vpis lastninske pravice predlagateljice v zemljiško knjigo. Prodajalka nepremičnine je pokojna, zato je prepis lastništva v zemljiško knjigo mogoč le na podlagi dokumentacije, ki jo je predlagateljica sodišču predložila. Iz kupoprodajne pogodbe izhaja, za katero nepremičnino gre, pogodba vsebuje vse podatke razen manjkajočega identifikacijskega znaka. Iz zapisnika v zapuščinskem postopku izhaja, da je pokojna prodala predlagateljici stanovanje ter da dediči ne uveljavljajo lastništva na stanovanju.
Pritožba ni utemeljena.
V zemljiškoknjižnem postopku zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisa v zemljiški knjigi (načelo formalnosti postopka – 124. člen Zakona o zemljiški knjigi (1)). Peta točka prvega odstavka 3. člena ZZK-1 določa, da je identifikacijski znak zemljiške parcele oznaka katastrske občine, v kateri se nahaja in parcelna številka kot je vpisana v zemljiškem katastru. V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi (prvi odstavek 31. člen ZZK-1). Za vpis v zemljiško knjigo zadošča že identifikacijski znak, zato ni potrebno, da bi listina obsegala tudi druge podatke o nepremičninah. Listina, ki jo je predložila predlagateljica za vpis nepremičnine, ni označena z identifikacijskim znakom, iz vpogleda v zemljiško knjigo pa izhaja, da je na nepremični vzpostavljena etažna lastnina (Dn. št. 15421/1999), zato bi kupoprodajna pogodba, ki je bila sklenjena 22. 10. 2007, morala vsebovati zemljiškoknjižne podatke, ki so zakonska podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.
Nepremičnina je bila vpisana v zemljiško knjigo kot etažna lastnina že vrsto let pred sklenjeno pogodbo. Predlagateljica ne zatrjuje, da se spreminjalo zemljiškoknjižno stanje v zvezi z identifikacijskim znakom nepremičnine od sklenitve pogodbe dalje, zaradi česar v pogodbi nepremičnina ni označena z identifikacijskim znakom. Zahteva, da bi morala biti v listini, ki je podlaga za glavni vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, ne velja za listine, ki so podlaga za vpis zaznambe osebnih stanj oziroma za vpis zaznambe stečaja (drugi odstavek 31. člena ZZK-1 (2)) ter morda v drugih izjemnih primerih, ko identifikacijski znak, kot je naveden v zemljiški knjigi, ne ustreza identifikacijskemu znaku v listini (npr. sodni odločbi), ker je prišlo do naknadnih sprememb v zemljiški knjigi in zemljiškem katastru.
Okoliščina, da je prodajalka že umrla in da dediči ne nasprotujejo lastništvu predlagateljice kaže le na to, da bo tožnica brez težav od pravnih naslednikov prodajalke pridobila ustrezno listino, kjer bo nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, kar bo predlagateljici omogočilo vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo.
Na podlagi 2. točke tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 je sodišče dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa.
(1) V nadaljevanju ZZK-1. (2) Glej Nina Plavšak: Zakon o zemljiški knjigi - Uvodna pojasnila, stran 48.