Jedro

Stališče sodišča, da tožnik ni utrpel škode že zato, ker v času veljavnosti zakupne pogodbe ni vlagal v najeto nepremičnino, ni pravilno. Tožnik je zahteval tudi povračilo izgubljenega dobička, tega pa bi lahko predstavljal le znesek, ki bi ga tožnik zaslužil s prodajo na spornem zemljišču pridelanega sadja (po odbitku stroškov), v primeru, če tožena stranka ne bi ravnala v nasprotju z zakupno pogodbo in mu onemogočila pridelavo jabolk.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v celoti zavrnilo tožnikov odškodninski zahtevek v zvezi s škodo, ki naj bi mu jo povzročila toženka. Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožnikovo pritožbo proti prvostopenjski sodbi. Stališče obeh sodišč je, da tožnik ni postavil ustreznih trditev ter predložil dokazov o nastanku škode ter tako ni podana ena od predpostavk odškodninske obveznosti. Bistvena naj bi bila tudi okoliščina, da tožnik v času veljavnosti sporne zakupne pogodbe ni investiral v proizvodnjo jabolk.

2. Tožnik je vložil revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Poudarja, da izgubljeni dobiček zaradi nemožnosti pridelave sadja v trajnih nasadih ni vezan na vlaganja v času tekoče pridelave. Tožnik je v skladu s tretjim odstavkom 11. člena Zakupne pogodbe ... pričakoval, da bo najete sadovnjake gospodarsko izkoriščal še najmanj naslednjih deset let. Tožnik je zato upravičen do odškodnine zaradi izgubljenega dobička, pri čemer je bistveno, da je bila toženka pogodbi nezvesta stranka. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava naj bi bila storjena tudi procesna kršitev.

3. Revizija je bila poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu in vročena toženki, ta je pa nanjo odgovorila in zahtevala povrnitev stroškov.

4. Revizija je utemeljena.

5. Revidentova teza, da naj bi sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava storilo tudi procesno kršitev, ne drži. Drugih trditev v zvezi z zatrjevano procesno kršitvijo revizija ne vsebuje in se zato Vrhovno sodišče s tem vprašanjem ni dodatno ukvarjalo.

6. Utemeljena pa je revizijska trditev, da sta sodišči pri odločanju o tožnikovi škodi zmotno uporabili materialno pravo in zato tudi ni bilo ustrezno ugotovljeno relevantno dejansko stanje. Stališče sodišča, da tožnik ni utrpel škode že zato, ker v času veljavnosti zakupne pogodbe ... ni vlagal v najeto nepremičnino (vlaganja naj bi bila v letih 1996 in 2000), ni pravilno. Tožnik je namreč zahteval tudi povračilo izgubljenega dobička, tega pa bi lahko predstavljal le znesek, ki bi ga tožnik zaslužil s prodajo na spornem zemljišču pridelanega sadja (po odbitku stroškov), v primeru, če tožena stranka ne bi ravnala v nasprotju z zakupno pogodbo in mu onemogočila pridelavo jabolk. Tovrstna škoda ni odvisna od tega ali je tožnik v času veljavnosti zadnje zakupne pogodbe karkoli vlagal v najeto nepremičnino, temveč izključno od odgovora na vprašanje ali bi tožnik v primeru toženčevega upoštevanja pogodbe ustvarjal dobiček. Tožnik je s tožbo uveljavljal plačilo zneska, ki sovpada z oceno višine izgubljenega dohodka (priloga A4), ta pa temelji na podmeni, da bi tožnik v skladu s sklenjeno najemno pogodbo lahko prideloval jabolka na spornem zemljišču še deset let. 7. V skladu s tožnikovimi trditvami in predlaganimi dokazi (zaslišanje strank, izvedenec kmetijske stroke), bi moralo sodišče tožniku prisoditi odškodnino za izgubljeni dobiček v zvezi z opuščeno produkcijo jabolk, ob podmeni, da je toženec kršil najemno pogodbo in je ob kršitvi tudi moral pričakovati tožnikovo izgubo dobička kot možno posledico kršitve pogodbe. (1)

8. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje predvsem ugotoviti ali je bila v skladu s tožbenimi trditvami, zaradi ravnanja pravdnih strank zakupna pogodba podaljšana za deset let (tretji odstavek 11. člena Zakupne pogodbe št. ...) in ali je tožena stranka v nasprotju z navedeno pogodbo tožniku preprečila nadaljnjo pridelavo jabolk. V primeru, da je toženka kršila pogodbo, je tožnik načeloma upravičen do odškodnine za izgubljeni dobiček (ob upoštevanju zapadlosti odškodninske terjatve).

9. Ta sklep ima podlago v drugem odstavku 380. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Napotki sodišču glede novega odločanja (383. člen v zvezi s tretjim odstavkom 360. člena ZPP) so razvidni iz prejšnje točke obrazložitve. Odločitev o revizijskih stroških ima podlago v tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Primerjaj prvi odstavek 243. člena Obligacijskega zakonika – OZ.