Jedro

Pri zamenjavi lastnika avtomobila zavarovanje preneha ob 24.00 uri tistega dne, ko novi lastnik prevzame avtomobil.

Izrek

Pritožba se zavrne in sodba potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati 14.108,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila, v roku 15 dni in mu povrniti pravdne stroške. Odločilo je še, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 105,54 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo je tožnik vložil pravočasno pritožbo „iz vseh pritožbenih razlogov, predvsem pa iz razloga pomanjkljivo ugotovljenega dejanskega stanja“ in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da so bile vse obveznosti po pogodbi o leasingu, poravnane dne 22.10.2003, s čimer je vozilo postalo last prvotožeče stranke. Samo takšna sprememba ne more pomeniti prenehanja zavarovalnega kritja, pač pa se zavarovalne pravice prenesejo na novega upravičenca, leasingojemalca, ki je bil tožnik in to na podlagi odstopne izjave z dne 22.10.2003. Ni važno, kdo plačuje zavarovalne premije, važno je, da so bile plačane. Tožnik je v tožbi navedel, da so bile vse premije plačane, in sicer jih je plačal leasingodajalec V. L., d.o.o. O tem bi moralo sodišče opraviti ustrezne poizvedbe pri leasing hiši, kot je to tožnik predlagal. Napačen je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila tožba nesklepčna.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnik s tožbo uveljavlja izplačilo zavarovalnine iz škodnega dogodka – kraje osebnega vozila dne 28.1.2004, na podlagi zavarovalne police št. 4404461991, pri čemer naj bi bilo zavarovanje sklenjeno za čas od 11.9.2003 do 11.9.2004. Iz priložene police (prilogi A 5 in B 5), je razvidno, da ta s strani zavarovalca (D., d.o.o., S.) ni bila podpisana. Zavarovalna pogodba pa je sklenjena, ko pogodbenika podpišeta zavarovalno polico ali potrdilo o kritju (1. odstavek 925. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Ni torej mogoče govoriti niti o veljavno sklenjeni zavarovalni pogodbi. Četudi bi bila zavarovalna pogodba veljavno sklenjena (polica podpisana oziroma izpolnjeni pogoji za zavarovanje brez police – 927. člen OZ), bi v konkretnem primeru zavarovalno kritje prenehalo. Razlogi sodišča prve stopnje za takšen zaključek so pravilni. V polici je kot zavarovanec naveden leasingodajalec V. L., d.o.o., ki je bil v času sklenitve zavarovanja še lastnik vozila. Tožnik je v tožbi zatrjeval, da je do spremembe lastništva na družbo D., d.o.o. in takoj nato nanj, prišlo že dne 22.10.2003, to je pred škodnim dogodkom 28.1.2004. To pa pomeni izgubo zavarovalnega kritja po sporni polici (če bi tožnik izkazal njeno veljavnost), upoštevaje določbo 21. člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska (priloga B 6). Pri zamenjavi lastnika zavarovane stvari namreč zavarovanje preneha ob 24.00 uri tistega dne, ko novi lastnik prevzame zavarovano stvar. Morebitno veljavno zavarovalno razmerje bi torej prenehalo ob 24.00 uri tistega dne, ko je novi lastnik - tožnik prevzel vozilo. Da tožnik vozila ni prevzel že dne 22.10.2003, pa ni bilo niti zatrjevano. Zaključek sodišča prve stopnje o nesklepčnosti tožbe, je torej pravilen in zakonit (3. točka 1. odstavka 318. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Očitno je tudi, da tožnik nesklepčnosti tožbe ne bi mogel odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka, zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo (3. odstavek 318. člena ZPP) Pritožba je neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in sodbo potrdilo (353. člen ZPP).