Jedro

Pri prenehanju zadruge zaradi razdelitve morajo biti vpis prenehanja zadruge in vpisi novih zadrug, ki so nastale zaradi razdelitve prejšnje, istočasni.

Vpis novih zadrug v sodni register, nastalih zaradi razdelitve dosedanje zadruge, je možen samo na podlagi ustanovitvenega akta. To je lahko tudi akt o razdelitvi dosedanje zadruge, če vsebuje obvezne sestavine iz 5. člena ZZad.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena. Tožena stranka nosi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Pritožbi tožene stranke je sodišče druge stopnje ugodilo. Sodbo sodišča prve stopnje je spremenilo in tožbeni zahtevek, da mora tožena stranka izstaviti listino, na podlagi katere se bo lahko pri spornih nepremičninah vknjižila lastninska pravica na tožečo stranko, zavrnilo.

Sodbo sodišča druge stopnje izpodbija tožeča stranka z revizijo. Revizijskemu sodišču predlaga, naj jo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Iz revizijskih navedb izhaja, da jo vlaga zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ta naj bi bila v tem, da sodišče druge stopnje sklepov, ki so bili sprejeti na občnem zboru dne 18.9.1993, ni upoštevalo tudi kot ustanovitvenih aktov za obe novo nastali zadrugi.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki. Ta je nanjo odgovorila in v odgovoru predlagala zavrnitev revizije kot neutemeljene.

Revizija ni utemeljena.

Pod predpostavko, da sporne nepremičnine z uveljavitvijo Zakona o zadrugah (Ur. list RS štev. 13/92 in 7/93; v nadaljevanju: ZZad) niso prešle v last Republike Slovenije (2. odst. 74. člena ZZad), so postale zadružno premoženje v lasti tožene stranke (1. in 3. odst. 74. člena ZZad).

Člani zadruge lahko na občnem zboru sklepajo tudi o statusnih spremembah. Med te spada tudi razdelitev zadruge (8. točka 3. odst. 23. člena ZZad). Z razdelitvijo na več novih zadrug zadruga preneha (3. točka 1. odst. 47. člena ZZad).

Sklep o razdružitvi Kmetijsko gozdarske zadruge na dve zadrugi, sprejet na občnem zboru dne 18.9.1993, je bil podlaga za prenehanje zadruge. Zadruga, na katero se je nanašal, pa ni prenehala obstojati z njegovim sprejetjem. Tako kot pridobi zadruga pravno in poslovno sposobnost - postane torej subjekt pravic in obveznosti - šele z vpisom akta o ustanovitvi v sodni register (7. člen ZZad), to tudi preneha biti šele z ustreznim vpisom vanj.

V vseh primerih prenehanja zadruge je treba izvesti ustrezen postopek - stečajni ali likvidacijski, razen če zadruga preneha zaradi statusnih sprememb (2. odst. 47. člena ZZad). Pri prenehanju zadruge zaradi statusnih sprememb ni potrebno izvesti likvidacijskega postopka - to je: razrešiti vseh pravnih razmerij, v katerih je udeležena zadruga. To pa zato, ker vstopi vanje drug subjekt. Pri prenehanju zadruge zaradi razdelitve so to zadruge, ki nastanejo iz zadruge, ki se deli. Da pa je vstop v pravice in obveznosti zadruge, ki preneha zaradi razdelitve, sploh možen, morajo biti vpis prenehanja zadruge zaradi razdelitve, in vpisi novih zadrug, ki so nastale zaradi razdelitve prejšnje, istočasni. Samo na takšen način se, ob spremembi udeleženca pravnega razmerja, obdrži kontinuiteta pravnega razmerja.

Vpis nove zadruge v sodni register je možen samo na podlagi akta o ustanovitvi (primerjaj: 7. člen ZZad). Njegovo obvezno vsebino določa 5. člen ZZad. Zahteve iz 5. člena ZZad izpolnjuje lahko tudi akt o razdelitvi zadruge (sklep občnega zbora). V takšnem primeru bi bil takšen akt, ne samo podlaga za prenehanje zadruge zaradi razdelitve, ampak tudi podlaga za vpis v sodni register nove zadruge.

Sklep o razdelitvi zadruge, sprejet na občnem zboru Kmetijsko gozdarske zadruge dne 18.9.1993, zahtev iz 5. člena ZZad ne izpolnjuje. Zato ni podlaga za vpis novih zadrug v sodni register. Novi zadrugi, ki naj bi nastali iz Kmetijsko gozdarske zadruge, nista nastali (ni ustanovitvenega akta, ni vpisa v sodni register). Tudi Kmetijsko gozdarska zadruga ni prenehala. Samo sprememba firme v Kmetijsko gozdarska zadruga G. ne pomeni njenega prenehanja. Čim pa je tako, ima pritožbeno sodišče prav, da tožeča stranka ne more zahtevati od tožene stranke izdaje listine, na podlagi katere bi se v zemljiški knjigi vknjižila kot lastnica spornih nepremičnin. Takšno upravičenje bi imela v primeru, če bi se del Kmetijsko gozdarske zadruge, ki naj bi po sklepu, sprejetem na občnem zboru dne 18.9.1993, postal Kmetijsko gozdarska zadruga D. (v zapisniku občnega zbora z dne 31.10.1993 imenovan kot KZ, Zadružna enota D.), konstituiral kot samostojna zadruga in se nato pripojil sedanji tožeči stranki (ta je bila ustanovljena že leta 1992, zaradi česar ni tisti del tožene stranke, ki naj bi nastal po njeni razdelitvi na dve zadrugi). Do takšne situacije pa ni prišlo. Posamezni člani Kmetijsko gozdarske zadruge, ki so sodelovali na občnem zboru dne 31.10.1993 pa izven članstva v omenjeni zadrugi o prenosu njenega premoženja na tožečo stranko niso mogli odločati (primerjaj še: 4. odst. 74. člena ZZad).

Ostale navedbe tožeče stranke v reviziji, glede na določbe ZZad, zlasti tiste, na katere se to sodišče izrecno sklicuje v obrazložitvi sodbe, za odločitev ne morejo vplivati.

Glede na zgoraj navedeno uveljavljeni revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Ker tudi ni revizijskih razlogov iz 386. člena ZPP, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je revizijsko sodišče revizijo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP). Pri tem je odločilo, da nosi tožena stranka svoje stroške revizijskega postopka (1. odst. 155. člena ZPP).