Jedro

Odločitev toženke je (vsaj) preuranjena in bi morala toženka tožnika pozvati na dopolnitev v skladu s prvim odstavkom 67. člena ZUP, ki med drugim določa, da če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči, temveč mora organ v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 1656/2021 z dne 8. 7. 2021 se odpravi in se zadeva vrne organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožniku stroške tega postopka v višini 469,70 EUR v roku 15 dni, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do prenehanja obveznosti.

Obrazložitev

O izpodbijani odločbi

1. Z izpodbijano odločbo je upravni organ na podlagi 2. točke drugega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnil tožnikovo prošnjo z dne 4. 6. 2021 za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu sestave in vložitve odgovora na pritožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 876/2019 z dne 30. 4. 2021 (v nadaljevanju prošnja).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je toženka ugotovila, da tožnik v prošnji, ki je bila popolna iz formalnih razlogov, ni zatrjeval niti izkazal dejstev oziroma okoliščin, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh postopka, tako da bi bilo razumno odgovarjati na vloženo pravno sredstvo, tj. da bi navedel, s katerimi konkretnimi pritožbenimi razlogi bi se želel soočiti oziroma nanje odgovoriti, zaradi česar ne bi bilo očitno nerazumno vložiti odgovora na pritožbo. Upravni organ je ugotovil, da je prošnja očitno nerazumna, oziroma brez verjetnih zgledov za uspeh v smislu določbe 24. člena ZBPP in jo zavrnil. Tožnikove navedbe

3. Tožnik v tožbi zoper izpodbijano odločbo ugovarja, da je toženka nepravilno uporabila materialno pravo (glede nepopolnosti prošnje), kršila določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), predvsem v delu, ko tožnika na dopolnitev ni pozivala ter posledično zmotno oz. nepopolno ugotovila dejansko stanje.

4. Tožnik meni, da vloga ni bila popolna, ker ni vsebovala podatka o zadevi, ki je obvezna sestavina prošnje za brezplačno pravno pomoč (smiselno sodba naslovnega sodišča I U 1483/2017). Meni, da bi ga toženka skladno z določbo 67. člena ZUP morala pozvati na dopolnitev, pa ga ni. Navaja, da določba tretjega odstavka 24. člena ZBPP skladno s sodno prakso organu nalaga, da opravi tudi vsebinski preizkus zadeve (sodba naslovnega sodišča I U 1977/2020). Čim organ opravi vsebinski preizkus zadeve, pa mora postopati skladno s prvim odstavkom 138. člena ZUP. Sklicuje se na sodbo naslovnega sodišča v zadevi I U 1977/2020. Toženka ni mogla preizkusiti izpolnjevanje objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP. Morala bi, pa ni, pribaviti in vpogledati v sklep oz. pritožbo, na katero je tožnik odgovoril. Če bi toženka tožnika pozvala na odpravo pomanjkljivosti njegove vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter pribavila in vpogledala v predmetni spis ter na ta način ugotovila dejansko stanje, bi bilo tožniku omogočeno, da v postopku uveljavlja svoje pravice in pravne koristi, kot to določa prvi odstavek 138. člena ZUP. Šele po tako izvedenem postopku pa bi toženka lahko sprejela vsebinsko odločitev o tem, ali so izpolnjeni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Opozori na prakso organov, da prosilce poziva tudi na vsebinsko dopolnitev vlog (prim. UPRS Sodba II U 9/2019-13, UPRS sodba I U 923/2016 izhaja, II U 324/2016).

5. Tožnik ne sprejema stališča toženke, da določba 67. člena ZUP določa obveznost organa k dopolnitvi zgolj v primeru formalne in ne vsebinske nepopolnosti vloge, saj iz navedene določbe to ne izhaja. Opozori na načelo varstva pravic strank in načelo iskanja materialne resnice. Tožnik zatrjuje, da niso bila upoštevana pravila postopka, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve, zato je s tem podana bistvena kršitev pravil postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1). Tožnik predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano določbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponoven postopek.

Navedbe toženke

6. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

O I. točki izreka

7. Sodišče je izvedlo vse predlagane dokaze in sicer je prebralo priloge od A1 do A4, B1, vpogledalo v listine spisa Okrožnega sodišča v Ljubljani BPP 1656/2021. Tožnik je predlog za svoje zaslišanje umaknil. Tožba je utemeljena.

8. Predmet upravnega spora je odločba, s katero je upravni organ zavrnil tožnikovo prošnjo za brezplačno pravno pomoč kot očitno nerazumno oziroma brez verjetnih zgledov za uspeh v smislu določbe 24. člena ZBPP.

9. Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh (prvi odstavek 24. člena ZBPP). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (tretji odstavek 24. člena ZBPP). Navedena zakonska ureditev organu za brezplačno pravno pomoč nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrne. V obširni in ustaljeni upravnosodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva. Vendar pa je glede na izrecno besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP doseg navedene zakonske določbe brez dvoma večji in organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve.

10. Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo s sklicevanjem na stališče sodne prakse, iz katere naj bi izhajalo, da je organ za brezplačno pravno pomoč dolžan prosilca pozvati na dopolnitev le, kadar je prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz formalnih razlogov nepopolna oziroma nerazumljiva. V primeru vsebinskih pomanjkljivosti pa organ za brezplačno pravno pomoč naj ne bi zahteval dopolnitve. Ker naj bi šlo v obravnavani zadevi po oceni organa za vsebinske pomanjkljivosti tožničine vloge, tožnice ni pozval na njeno dopolnitev in jo je iz razloga, ker ni mogel preizkusiti njene utemeljenosti, zavrnil. Po presoji sodišča je odločitev toženke (vsaj) preuranjena in bi morala toženka tožnika pozvati na dopolnitev v skladu s prvim odstavkom 67. člena ZUP, ki med drugim določa, da če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči, temveč mora organ v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti.

11. Prošnja za brezplačno pravno pomoč se vloži na obrazcu, ki je predpisan (prvi odstavek 32. člena ZBPP). Prošnja mora med drugim obsegati: osebno ime s tam opredeljenimi nadaljnjimi podatki, navedbo oblike in obsega BPP (drugi odstavek 32. člena ZBPP) in „podatke o zadevi“ (4. alineja drugega odstavka 32. člena ZBPP). Drugje na obrazcu kot v rubriki „podatki o zadevi“ ni omogočeno, da bi prosilec razložil, zakaj zaproša za brezplačno pravno pomoč, torej navedel podatke o zadevi, na podlagi katerih bo lahko toženka vsebinsko presodila, ali izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 12. Tožnik je v prošnji v rubriki „podatki o zadevi“ izpolnil (i)navedbo opravilne številke in sodišča (III P 876/2019, Okrožno sodišče Ljubljana), (ii)izbranega odvetnika, ter z navedbo (iii)„post na II. stopnji - odgovor na pritožbo“, zaradi česar je bila po presoji sodišča (formalno) nepopolna. Ker toženka tožnika kljub navedenemu ni pozvala na dopolnitev navedene rubrike z navedbami, ki predstavljajo razloge toženke za zavrnitev prošnje (da bi navedel, s katerimi konkretnimi pritožbenimi razlogi bi se želel soočiti oziroma nanje odgovoriti), po presoji sodišča ni pravilno uporabila prvega odstavka 67. člena ZUP. Ta določa, da mora organ stranko v primeru, ko je vloga nepopolna ali nerazumljiva, pozvati na odpravo pomanjkljivosti. Zaradi navedenega je utemeljen tožbeni razlog, da niso bila upoštevana pravila postopka, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve, s čimer je podana bistvena kršitev pravil postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1) in je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo že iz navedenega razloga.

13. Sodišče je zato tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). K II. točki izreka

14. Sodišče je tožbi ugodilo, zato je tožnik na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

15. Ker je bila zadeva rešena na obravnavi, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 385,00 EUR (četrti odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22 % DDV, skupno znesek 469,70 EUR. Tako odmerjene stroške je dolžna toženka tožniku povrniti v roku 15 dni, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do prenehanja obveznosti.