Jedro

Trditev o nepravilnosti statusa vročevalca tožbe bi lahko pomenila le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 132. člena ZPP, če bi ta okoliščina lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Ker pa je vročevalec toženki osebno vročil tožbo in poziv na odgovor nanjo z vsebovanim opozorilom, je bila tožba vročena v skladu s 1. odstavkom 142. člena ZPP in zato ne gre za zatrjevano bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. ali 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo naložilo toženki plačilo zneska 10.125.561,70 SIT (sedaj 42.253,22 EUR) skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in pravdnimi stroški.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

Proti sodbi pritožbenega sodišča je toženka vložila revizijo. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji trdi, da sta bili kršeni določbi 7. in 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS št. 26/99 do 2/2004). Bistveno je vprašanje ali je bila tožba pravilno vročena. Po 132. členu ZPP sodišče lahko odredi, da se vročitev opravi po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje kot registrirano dejavnost. Vročitev je bila opravljena preko poslovne enote Unicus d.o.o. iz Prešernove 23, Celje. Tega pravnega subjekta v sodnem registru ni vpisanega. Za poslovne enote veljajo podobna pravila kot za pravne osebe. Poslovna enota pravne osebe mora biti vpisana v sodni register, izpolnjevati pa mora tudi vse pogoje za opravljanje gospodarske dejavnosti, vključno s pridobitvijo odločbe iz šestega odstavka 4. člena Zakona o gospodarskih družbah. Če poslovna enota pravne osebe ni registrirana in ne izpolnjuje pogojev, ki jih določa Zakon o gospodarskih družbah, ne more veljavno opravljati dejavnosti, iz tega pa izhaja, da vročitev ni bila pravilno opravljena. Pravilnost vročitve je ena izmed predpostavk za pravilnost oziroma zakonitost pravdnega postopka. Vročitev je opravila Unicus d.o.o., Celje, to je pravna oseba, ki ne obstoji, če pa gre za podružnico, pa ta ni vpisana v sodni register in nima ustreznih dovoljenj pristojnega upravnega organa za opravljanje dejavnosti. To pomeni, da vročitev ni opravljena pravilno in je nezakonita. Zato je podana zatrjevana kršitev določb ZPP ob istočasnem nespoštovanju določb materialnih predpisov, ki opredeljujejo veljavnost poslovanja poslovnih enot. Revizija je bila vročena tožeči stranki in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije. Tožeča stranka je v odgovoru na revizijo predlagala zavrženje revizije s trditvijo, da ni popolna, ker ne pojasnjuje, v čem naj bi bile bistvene kršitve določb pravdnega postopka oziroma zmotna uporaba materialnega prava. Podredno predlaga zavrnitev revizije, ker so navedbe v reviziji neutemeljene.

Revizija ni utemeljena.

Iz 132. člena ZPP izhaja, da lahko sodišče sodna pisanja vroča po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje kot registrirano dejavnost na podlagi posebnega dovoljenja ministra, pristojnega za pravosodje. V obravnavani zadevi je bila vročitev tožbe tožnici naložena družbi Unicus d.o.o., Zadobrova 23, 3211 Škofja Loka, ki je vpisana v sodni register in ki je vpisana v register pooblaščenih vročevalcev (Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati osebe za opravljanje vročanja in o pravilih za njihovo delovanje, Uradni list RS št. 32/2000). Nižji sodišči ugotavljata, da sta bila toženki dne 23.12.2003 osebno vročena tožba in poziv na odgovor nanjo z vsebovanim opozorilom.

Jedro zatrjevanih revizijskih razlogov so trditve o nepravilni in nezakoniti vročitvi tožbe. Napačen naj bi bil vročevalec, torej neobstoječa družba ali neregistrirana poslovna enota obstoječe družbe. Revizijsko sodišče ugotavlja, da toženka z vsemi tovrstnimi revizijskimi trditvami zatrjuje kršitev 132. člena ZPP. Sama sicer opredeljuje opisane nepravilnosti kot kršitev 7. in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vendar za te absolutne bistvene kršitve ne gre. Toženka v reviziji sama priznava, da je bila vročitev tožbe toženki opravljena, in ugotovitev nižjih sodišč, da sta bili toženki dne 23.12.2003 osebno vročena tožba in poziv na odgovor nanjo z vsebovanim opozorilom, ne izpodbija. To pa pomeni, da je bila toženki tožba vročena v skladu s prvim odstavkom 142. člena ZPP, kar pomeni, da je imela možnost odgovoriti na tožbo in ji ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. To pa je odločilno za možnost in pravilnost izdaje zamudne sodbe na podlagi 318. člena ZPP. Pravnorelevantnega nezakonitega postopanja sodišča skratka ni bilo. Trditve o nepravilnosti statusa vročevalca pa bi lahko pomenile relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 132. člena ZPP, če bi ta okoliščina lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Revidentka take povezave niti ne zatrjuje, revizijsko sodišče pa glede na ugotovitev o opravljeni osebni vročitvi tožbe toženki zaključuje, da uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana.

Toženka v reviziji govori tudi o zmotni uporabi materialnega prava, ki naj bi bila v nespoštovanju določb materialnih predpisov o veljavnosti poslovanja poslovnih enot. Pojasnjena je bila že pravna neodločilnost določb korporacijskega prava v tem postopku. Zmotna uporaba materialnega prava se pri zamudni sodbi lahko pokaže le v zvezi s sklepčnostjo. Toženka je v reviziji ne uveljavlja, revizijsko sodišče pa ugotavlja sklepčnost tožbe in neutemeljenost revizije tudi z materialnopravnega vidika.

Na podlagi navedenega je bilo treba neutemeljeno revizijo zavrniti (378. člen ZPP), zavrniti pa tudi predlog tožeče stranke za povrnitev stroškov revizijskega postopka, ker tožeča stranka z odgovorom na revizijo ni tehtno prispevala k odločitvi revizijskega sodišča in zato ne gre za potrebne stroške (155. člen ZPP).