Jedro

Sodišče predlaganih dokazov ni dolžno izvesti, če ima za to sprejemljive, ustavno dopustne razloge. Vendar pa v obravnavani zadevi razlogi za zavrnitev dokaznega predloga za imenovanje izvedenca s področja varstva pri delu ne sodijo v okvir prepričljivih, utemeljenih in ustavno sprejemljivih razlogov za zavrnitev dokaznega predloga.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 7.780,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 2. 2018 dalje do plačila. Odločilo je tudi, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 15 dni od prejema sodbe povrniti pravdne stroške v znesku 30,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

2. Zoper to sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP1) pritožuje tožeča stranka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo ustrezno spremeni, podredno pa sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo presojo, vse s stroškovnimi posledicami. Navaja, da sodišče v sodbi podaja stališče, da je iz izpovedbe priče A. A. ugotovilo, da naj bi delavke imele izrecna navodila, da smeti nosijo ročno in da se vozički ne uporabljajo za transport smeti. Tožnica in priča B. B. sta izpovedali, da so čistilke vozičke redno uporabljale prav za namen prevoza smeti do zabojnikov. Pri tem se sodišče ni ukvarjalo z materialnopravnim pravilom, da mora delodajalec opravljati nadzor na delavci, če posamezne naloge opravljajo v skladu z navodili in ukrepi za varno delo. V okviru dokaznega postopka se je izkazalo tudi, da je do poškodbe prišlo pri uporabi vozička, ki ni bil del delovnih sredstev zavarovanca tožene stranke, česar sodišče ni ugotavljalo, saj meni, da to dejstvo nima nikakršne vzročne zveze z obravnavanim škodnim dogodkom. Nadalje je tožnica navajala tudi, da je bila izjava o varnosti z oceno tveganja neustrezna, vendar tega sodišče sploh ni omenjalo kot relevantno za nastanek škodnega dogodka. Ugotovitve iz 20. točke sodbe po mnenju tožnice sodijo v polje ugotavljanja soprispevka tožnice k nastanku škodnega dogodka, ne pa v polje izključitve krivdne odgovornosti zavarovanca tožene stranke. Ugovor tožene stranke o soprispevku tožnice k nastanku škodnega dogodka ni bil ustrezno substanciran v njeni trditveni podlagi, prav tako za ugotavljanje soprispevka tožena stranka ni podala nikakršnih dokaznih predlogov. Prav tako sodišče ni preverilo in izvedlo nobenega dokaza glede tožničine navedbe o tem, da je jašek neustrezno projektiran. Sodišče izpovedbe potencialno pristranske priče, varnostnega inženirja C. C., glede transportnih vozičkov ni preizkušalo z drugimi dokazi, predvsem pa ne z dokazi izvedenca varstva pri delu. Poenostavljene ugotovitve sodišča, da predstavlja ročno potiskanje vozičkov preprosto opravilo, ne morejo avtomatsko odvezati delodajalcev od upoštevanja kogentnih zakonskih zapovedi s področja delovnega prava. Zavarovanec tožene stranke ni obdobno izvajal obveznih pregledov delovne opreme, prav tako pa delavci niso bili pravilno usposobljeni za ustrezno uporabo vozičkov. Dejansko stanje je bilo tako nepopolno ugotovljeno, saj je sodišče vse te kršitve odpravilo s premiso, da gre za preprosto opravilo, zaradi česar naj delodajalec ne bi bil dolžan upoštevati osnovnih pravil varovanja zdravja in varnosti delavcev pri delu. Pri zavarovancu tožene stranke je bila v času nezgode podana pomanjkljiva organizacija delovnih procesov. Delavke so imele glede prevoza smeti z vozičkom pomanjkljiva oziroma napačna navodila, smeti so transportirale na način, ki pri delodajalcu ni bil ustrezno urejen in nadzorovan. Delavke niso bile usposobljene za uporabo vozičkov, nihče od nadrejenih jih ni niti enkrat opozoril, da delajo kaj narobe, čeprav se je prevoz z vozički opravljal več let. Prav tako se je smeti (očitno) več let transportiralo z vozički, ki niso bili last zavarovanca tožene stranke, kar predstavlja kršitev predpisov Zakona o varnosti in zdravja pri delu (ZVZD-12). Tožnica je predlagala dokazovanje z izvedencem varstva pri delu, ki bi s pomočjo strokovnega znanja in poznavanja prakse varstva pri delu ugotovil, ali so bila kogentna pravila relevantnih predpisov ustrezno implementirana pri zavarovancu tožene stranke, z vpogledom v dokumentacijo pa bi lahko preučil, ali držijo navedbe o ustreznem usposabljanju vseh delavcev glede uporabe vozičkov za smeti. Sodišče je z zavrnitvijo dokaznega predloga postavitve izvedenca za varstvo pri delu zagrešilo absolutno bistveno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je bila tožnici odvzeta pravica dokazovanja lastnih trditev z izvedencem, ki je strokovnjak na področju varstva pri delu. Tožnica kompetenc s tega področja nima, zato druge izbire kot dokazovanje ključnih trditev z izvedencem nima. Tožnica tako meni, da sodišče, zgolj na podlagi zaslišanja zaposlenih odgovornih delavcev pri zavarovancu in nekdanjega pogodbenega sodelavca inženirja za varstvo pri delu, ni moglo ustrezno ugotoviti relevantnega dejanskega stanja. Sodišče bi moralo njihove izpovedbe dodatno preveriti z mnenjem in izvidom izvedenca za varstvo pri delu, ki bi lahko izvedel tudi ogled kraja delovne nezgode in vpogledal v ustrezno dokumentacijo zavarovanca tožene stranke glede usposabljanja tožnice. Tudi iz sodne prakse (VSRS sodba II Ips 884/2006, VSRS sodba VIII Ips 157/2018 in VDSS sodba in sklep Pdp 524/2019) je razvidno, da so prvostopenjska sodišča preverjala dejanska stanja delovnih poškodb zaradi uporabe transportnih vozičkov.

3. Na vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Toženka je krivdno odškodninsko odgovornost zavarovanca tožene stranke utemeljevala s trditvami, da je pri tem, ko je z vozičkom odvažala smeti, naletela na jašek, ki je bil nekoliko pogreznjen od nivoja, kar je povzročilo, da se je udarila ob voziček, padla in si poškodovala gleženj. Delodajalcu je očitala, da ni imela ustreznih pisnih navodil za delo, ni bila opozorjena, na kaj vse mora biti pozorna, kaj se lahko zgodi s takšnim transportnim vozičkom, pa tudi, da delodajalec ni poskrbel za ustrezne transportne vozičke. Za dokazovanje svojih trditev o odgovornosti delodajalca je predlagala tudi izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca za varstvo pri delu.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je ročno potiskanje vozička preprosto opravilo, ki ne potrebuje posebnih pisnih navodil o tem, kako upravljati voziček in tudi ne potrebuje opredelitve vseh ovir, ki se lahko na poti pojavijo. Tožnica ni ravnala z ustrezno skrbnostjo, saj pri vožnji vozička ni bila dovolj pazljiva, vožnjo vozička pa bi morala prilagoditi, saj je vedela, da obstaja jašek. Ugotovilo je tudi, da je bila tožnica deležna izobraževanja v zvezi z varnostjo pri delu, prav tako je opravila tudi preizkus znanja s področja varnosti in zdravja pri delu. Sodišče prve stopnje je tako zaključilo, da do nezgode tožnice nedvomno ni prišlo zaradi krivde oziroma malomarnosti zavarovanca tožene stranke.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je preuranjen zaključek sodišča prve stopnje, da je potiskanje vozička preprosto opravilo, ki ne potrebuje posebnih pisnih navodil o tem, kako voziček upravljati in tudi ne potrebuje opredelitve vseh ovir, ki se lahko na poti pojavijo. V obravnavanem primeru se je postavilo vprašanje, kakšna je pravilna delovna metoda, kakšna so ustrezna delovna sredstva (potrebnost vozička pri delu tožnice in njegova ustreznost) in ali je za opravljanje tožničinega dela bilo potrebno in izvedeno ustrezno usposabljanje iz varstva pri delu, pa tudi, ali je bil delovni proces pri zavarovancu tožene stranke ustrezno organiziran. Po mnenju pritožbenega sodišča gre v obravnavani zadevi za strokovno vprašanje, za kar je potrebno znanje iz varstva pri delu, s katerim pa sodišče prve stopnje ne razpolaga.

8. Pravica stranke, da v dokaznem postopku sodeluje, predlaga dokaze in se o dokaznih predlogih nasprotne stranke tudi izreče, je eden izmed elementov ustavne pravice stranke do izjave (22. člen Ustave Republike Slovenije3). Iz te ustavne pravice za sodišče izhaja obveznost, da dokazne predloge strank pretehta in predlagane dokaze, če se ti nanašajo na pravno relevantna dejstva v sporu, izvede. Sodišče predlaganih dokazov ni dolžno izvesti, če ima za to sprejemljive, ustavno dopustne razloge. Vendar pa v obravnavani zadevi razlogi za zavrnitev dokaznega predloga za imenovanje izvedenca s področja varstva pri delu v točki 6 obrazložitve sodbe ne sodijo v okvir prepričljivih, utemeljenih in ustavno sprejemljivih razlogov za zavrnitev dokaznega predloga. Ker sodišče prve stopnje ni angažiralo izvedenca za varstvo pri delu in ni vsebinsko pretehtalo tožničinih trditev o protipravnosti ravnanja zavarovanca tožene stranke, je zagrešilo kršitev iz 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da bo v ponovljenem postopku izvedlo predlagane dokaze in ugotovilo vsa relevantna dejstva, ki so potrebna za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka, ter o zadevi ponovno odločilo, pri čemer mora svoje ugotovitve in zaključke konkretizirano utemeljiti (1. odst. 354. člena ZPP).

9. Ker izvedenec za varstvo pri delu v tem postopku še ni bil vključen, prav tako pa bo morda v nadaljevanju postopka potrebno angažirati tudi izvedenca medicinske stroke in ugotavljati, kakšna škoda je tožnici nastala, pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti kršitev in sprejeti meritorne odločitve. Strankama bi bila namreč odvzeta pravica do izjave in pritožbe, če bi pritožbeno sodišče samo prvič ugotavljalo cele sklope pravno relevantnih dejstev.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odst. 165. člena ZPP.

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami. 2 Ur. l. RS, št. 43/11. 3 Ur. l. RS, št. 33/91-I s spremembami in dopolnitvami.