Jedro

V izvršilnem postopku ima verodostojna listina funkcijo dokazila. Izvršilno sodišče bo zato izdalo sklep o izvršbi le, če bo iz te listine izhajala upnikova terjatev. Za izterjavo stranske terjatve pa je upnik dolžan v predlogu navesti dejansko podlago, iz katere bo razvidno, da mu poleg glavnice pripada tudi ta stranska terjatev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se na podlagi verodostojne listine, in sicer izpiska iz poslovnih knjig po pogodbi št. 355/97-NG na dan 22.9.2000 dolžnikoma nalaga, da v 8 dneh po prejemu sklepa plačata upniku glavnico v višini 8.580.004,00 SIT in stroške izvršilnega postopka v znesku 110.880,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa o izvršbi dalje do plačila in da bo v primeru, da dolžnika ne izpolnita obveznosti iz 1. točke izreka sklepa, zoper njiju dovolilo izvršbo. Upnikov izvršilni predlog pa je zavrnilo v delu, v katerem je predlagal izterjavo pogodbenih zamudnih obresti v znesku 10.000,00 SIT na dan za čas od 23.9.2000 dalje do plačila. Ugotovilo je, da zamudne obresti, kot jih je upnik predlagal v predlogu, sicer izhajajo iz v spis priložene posojilne pogodbe z dne 12.11.1997, vendar ta pogodba ne predstavlja niti izvršilnega naslova niti verodostojne listine in ker je upnik zahteval več kot izhaja iz verodostojne listine, je sodišče v tem delu njegov izvršilni predlog zavrnilo. Proti zavrnilnemu delu sklepa je vložil upnik pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge. V obrazložitvi navaja, da se v zavrnilnem delu sklep ne da preizkusiti. Sodišče prve stopnje je brez podlage zavrnilo upnikov izvršilni predlog v delu, ki se nanaša na plačilo oziroma izterjavo pogodbenih zamudnih obresti v znesku po 10.000,00 SIT na dan za čas od 23.9.2000 dalje do plačila. Zmotno je stališče, da ta zahteva ne temelji na izvršilnem naslovu. Gre za zamudne obresti, ki so jih stranke dogovorile s posojilno pogodbo in katere je upnik z izpiskom iz poslovnih knjig že zajel in obračunal na dan 22.9.2000, po tem datumu pa upnik pogodbeno dogovorjenih zamudnih obresti z izpiskom iz poslovnih knjig ni mogel zajeti, saj je vložil zoper dolžnika izvršilni predlog že 20.11.2000. Gre za uveljavljanje zamudnih obresti, in sicer pogodbeno dogovorjenih. Analogno gledano sodišče vedno ugodi izvršilnemu predlogu upnika na podlagi verodostojne listine, ki v izvršilnem predlogu, kar je logično, uveljavlja v plačilo zamudne obresti, pa naj bodo te zakonite. Zakonite zamudne obresti upnik vedno uveljavlja brez verodostojne listine, saj ne gre za glavno terjatev, pač pa za pritiklino k glavnici. V kolikor je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, po mnenju pritožnika sicer napačno, da upnik od nevrnjene glavnice ni upravičen do pogodbenih zamudnih obresti, potem bi moralo upnikovemu izvršilnemu predlogu ugoditi vsaj glede zakonitih zamudnih obresti za ves čas od zapadlosti do plačila. Zato predlaga, da se pritožbi ugodi in naloži dolžniku tudi plačilo pogodbenih zamudnih obresti, tako kot je uveljavljal. Pritožba ni utemeljena. Po 23. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) se izvršba za izterjavo denarne terjatve dovoli na podlagi verodostojne listine. Katere so verodostojne listine v smislu tega zakona, je določeno v 2. odst. 23. člena. To je tudi izpisek iz poslovnih knjig in v konkretni zadevi je iz izpiska iz poslovnih knjig izhajala samo glavnica 8.580.004,00 SIT, glede katere je sodišče prve stopnje pravilno izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Glede zahtevanih pogodbenih zamudnih obresti upnik ni predložil verodostojne listine, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko njegovemu predlogu, da se tudi v tem delu izda sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, utemeljeno ni sledilo. Verodostojna listina ima v postopku funkcijo dokazila. Izvršilni naslov predstavlja sklep sodišča, da mora dolžnik plačati upniku njegovo terjatev. Sodišče bo zato izdalo na podlagi verodostojne listine sklep o izvršbi le, če bo iz verodostojne listine izhajala dolžnikova terjatev. Glede stranske terjatve, kot so obresti, pa bo ugodilo predlogu za izvršbo samo, če bo iz dejanske podlage predloga razvidno, da pripada upniku poleg glavnice, ki jo izkazuje verodostojna listina, tudi stranska terjatev kot so zamudne obresti. V predlogu za izvršbo upnik ni navedel dejanske podlage, ki bi utemeljevala zahtevek za plačilo zamudnih obresti kot stranske terjatve glavnice. Obresti, ki jih je zahteval kot stranska terjatev, so izhajale zgolj iz pogodbe. Sodišče prve stopnje pa v izpodbijanem sklepu pravilno razlaga, da pogodba ne predstavlja niti izvršilnega naslova niti verodostojne listine. Neutemeljeno pritožbo zoper takšno odločitev sodišča prve stopnje je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in v zavrnilnem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.