8. 6. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil A. A. iz Ž., na seji senata dne 29. maja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper odločbo Višjega sodišča v Ljubljani št. PRpv 1181/2005 z dne 21. 6. 2005 v zvezi z odločbo Okrajnega sodišča v Sevnici št. PRs-1438/04 z dne 29. 4. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.S pravnomočno odločbo o prekršku je bil pritožnik spoznan za odgovornega storitve cestnoprometnega prekrška po sedmem odstavku 120. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. – ZVCP). Izrečena mu je bila denarna kazen v višini 100.000 SIT. Višje sodišče je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

2.Pritožnik v tipizirani ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 14. in 29. člena Ustave, nepravilno ugotovitev dejanskega stanja ter napačno uporabo prava. V pravnem pouku glede pritožbenega roka naj ne bi bilo pojasnjeno, ali gre za delovne ali koledarske dneve. S tem naj bi bilo kršeno načelo enakosti. Po mnenju pritožnika je bila zaradi tega, ker ni imel možnosti in primernega časa za pritožbo, kršena tudi pravica do pravnega sredstva. Pritožniku naj ne bi bila dana možnost predstaviti razbremenilnih dokazov. Kazen naj bi temeljila zgolj na ugotovitvah policistov.

B.

3.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

4.Odločitvi organov za postopek o prekrških ne moreta imeti pomembnejših posledic za pritožnika. Izrečena denarna kazen v višini 100.000 SIT za pritožnika ne more imeti takšnega pomena, da bi upravičevala presojo pred Ustavnim sodiščem kot najvišjim organom sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

5.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člena ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Ustavnemu sodišču ni bilo treba ponovno odločati o ustavnopravno relevantnih vidikih pritožbe, ker se je do njih že opredelilo ali pa so očitki pritožnika zgolj pavšalni, tako da jih Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.

6.Ker od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in ker morebitna kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine za pritožnika ni imela pomembnejših posledic, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata

dr. Zvonko Fišer