Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep I Cp 103/2001

ECLI:SI:VSLJ:2001:I.CP.103.2001 Civilni oddelek

vsebina sklepa o dedovanju dedni dogovor vpis v zemljiško knjigo
Višje sodišče v Ljubljani
17. oktober 2001

Povzetek

Sodišče je ugodilo pritožbi J. F. in spremenilo sklep o dedovanju, ker dogovor med J. K. in J. F. ni bil dedni dogovor, temveč sporazum med dedinjo in tretjo osebo. Sodišče prve stopnje ni imelo pooblastila za zemljiškoknjižno izvedbo dogovora, saj je šlo za zadevo med pogodbenicama, ne pa za delitev zapuščine. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je J. F. imela interes za pritožbo, ker je sklep posegal v njene nepremičnine, in je zato spremenilo sklep tako, da se vknjiži lastninska pravica za dedinjo J. K.
  • Dedni dogovor in pristojnost zapuščinskega sodiščaAli je dogovor med dedinjo in tretjo osebo dedni dogovor in ali ima zapuščinsko sodišče pooblastilo za zemljiškoknjižno izvedbo takšnih dogovorov?
  • Prava volja pogodbenicKako se ugotavlja prava volja pogodbenic v primeru, ko je dogovor med dedinjo in tretjo osebo sporen?
  • Ureditev premoženjskih razmerKako se urejajo premoženjske razmere med dedinjo in tretjo osebo v zapuščinskem postopku?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Dogovor, ki ga je sodišče prve stopnje povzelo v sklepu o dedovanju, ni dedni dogovor, ker je šlo za vprašanje med dedinjo in tretjo osebo. Zato zapuščinsko sodišče nima pooblastila za zemljiškoknjižno izvedbo dogovorov, ampak je to stvar samih pogodbenic.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep o dedovanju v zadnjem odstavku izreka spremeni tako, da se glasi: " Po pravnomočnosti tega sklepa se bo pri vl. št. 658 k.o. ...... vknjižila lastninska pravica za dedinjo J. K.."

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbjanim sklepom ugotovilo, kaj spada v zapuščino in kdo so dediči, v sklep o dedovanju pa je zapisalo tudi sporazum o poravnavi prednostne terjatve in o ureditvi premoženjskih razmer med J. K. in J. F., nato pa je odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa pri nepremičninah, last zapustnice, prišlo po uradni dolžnosti do vpisa lastninske pravice za J. F., pri parc. št. 999/2 in 999/4 pa do vpisa lastninske pravice za J. K. Proti sklepu se pritožuje J. F.. Bistvena vsebina njene pritožbe je, da v dogovoru ni zapisana prava volja J. F.. Predlaga razveljavitev sklepa.

Pritožba je utemeljena.

Izhodišče za obravnavanje zadeve je določba čl. 214 Zakona o dedovanju - ZD, ki določa vsebino sklepa o dedovanju. V 1. odstavku je določeno, da ko sodišče ugotovi, katerim osebam gre pravica do dediščine, jih s sklepom o dedovanju razglasi za dediče. Po določbi 2. odstavka mora med drugim sklep o dedovanju obsegati navedbo nepremičnin s podatki iz zemljiških knjig, v 3. odstavku pa je določeno, da če v zapuščinskem postopku vsi dediči sporazumno predložijo delitev in način delitve, navede sodišče tak sporazum v sklepu o dedovanju. V tem odstavku je torej obravnavan takoimenovan dedni dogovor. V obravnavani zadevi je sodišče ugotovilo obseg zapuščine in tudi to, da je dedinja J. K.. V skladu s citirano določbo bi torej moralo določiti, da se J. K. kot dedinja vknjiži kot lastnica tistih nepremičnin, ki so po zemljiškoknjižnih podatkih last zapustnice. Sodišče prve stopnje je v okviru zapuščinskega postopka zapisalo dogovor med J. K. in J. F.. To pa ni dedni dogovor po določbi čl. 214/3 ZD, ker ni šlo za delitev zapuščine, saj je J. K. razglašena za edino dedinjo po pokojni M. G.. Šlo je torej za dogovor med dedinjo in J. F., ki tu nastopa kot tretja oseba - zemljiškoknjižna lastnica določenih nepremičnin. V zvezi s tem pa sodišče prve stopnje ni imelo nobenega zakonskega pooblastila za izdajo odredbe za zemljiško knjigo na način, kot je to storilo. Četudi je dogovor zapisalo, pa je zemljiškoknjižna izvedba stvar samih pogodbenic, ne pa zapuščinskega sodišča, ki po določbah Zakona o dedovanju ureja samo zapuščino. Sodišče prve stopnje je sicer v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da v zapuščino spadajo tudi deli parcel 999/1 in 999/2 k.o. ..... Ti deli pa niso navedeni s podatki iz zemljiške knjige in predvsem tudi niso vknjiženi kot last zapustnice. Glede teh nepremičnin zapuščinsko sodišče prav tako nima nobenega pooblastila, da bi o njih odločalo v sklepu o dedovanju - ker zemljiškoknjižno niso last zapustnice -, ampak je stvar dedičev, da po končanem zapuščinskem postopku urejajo zadevo z zemljiškoknjižnim lastnikom. Sicer pa je pritožbeno sodišče sklep preizkušalo v okviru pritožbe J. F.. V zvezi z njeno pritožbo je ugotovilo, da ima slednja interes za pritožbo v tistem delu sklepa, ki z odredbo za zemljiško knjigo posega v njene nepremičnine. V tem obsegu je torej pritožbi ugodilo in sklep spremenilo tako, da se kot lastnica zapustničinih nepremičnin vknjiži oporočna dedinja. Vprašanje prave volje pogodbenic ni stvar presoje zapuščinskega sodišča, ampak je stvar pravde, če do sporazuma ne bo prišlo. Prav tako je stvar samih pogodbenic izvedba pogodbe v zemljiški knjigi. To so torej razlogi, zaradi katerih je bilo treba pritožbi J. F. ugoditi in v tem delu sklep spremeniti ob upoštevanju pravilnih materialnopravnih določb ZD (člen 358 tč. 4 ZPP v zvezi s čl. 163 ZD).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia