Jedro

Določilo drugega odstavka 71. člena ZIZ v obliki pravnega standarda omogoča prilagoditev instituta odloga izvršbe dejanskim okoliščinam, ki niso predvidene v prvem odstavku 71. člena, zato ne predstavlja samostojnega temelja za odlog izvršbe. To pomeni, da mora dolžnik tudi v primeru zatrjevanih razlogov iz drugega odstavka 71. člena ZIZ za verjetno izkazati, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 17.5.2000 za izvršitelja določilo R. B., upniku pa naložilo, da mora v roku osmih dni založiti 90.000,00 SIT predujma na žiro račun izvršitelja.

S sklepom z dne 14.9.2000 je zavrnilo dolžnikov predlog za odlog izvršbe (1. točka) in predlog za spremembo sredstva izvršbe (2. točka).

Dolžnik se je po odvetniku pritožil proti obema sklepoma.

V pritožbi proti sklepu z dne 17.5.2000 uveljavlja bistveno kršitev določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da je dolžnik sodišču predlagal odlog izvršbe oziroma podrejeno spremembo izvršilnega sredstva. Sklep o določitvi izvršitelja je zato preuranjen.

V pritožbi proti sklepu z dne 14.9.2000 uveljavlja pritožbena razloga nepravilno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvene kršitve določb ZIZ. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da iz dikcije določbe 71. člena ZIZ izhaja, da zakon predvideva dve možnosti za odlog izvršbe. Dolžnik mora izkazati za verjetno, da bo z izvršbo utrpel znatnejšo škodo le v primerih, ko predlaga odlog izvršbe iz razlogov, naštetih v določbi prvega odstavka 71. člena ZIZ. V primeru drugih utemeljenih razlogov, torej v primeru odloga izvršbe na podlagi drugega odstavka 71. člena ZIZ, pa zakon ne zahteva, da dolžnik izkaže za verjeten nastanek škode. Očitno je, da se določilo drugega odstavka 71. člena ZIZ neposredno ne navezuje na prvi stavek določbe prvega odstavka 71. člena ZIZ. V zvezi z zavrnitvijo predloga za spremembo sredstva izvršbe poudarja, da v izvršilnem postopku postopa sodišče na podlagi vlog in drugih pisanj, narok pa opravi, kadar je to po njegovem mnenju smotrno. Prav tako sodišče lahko zasliši stranko izven naroka, če se mu zdi to potrebno za razjasnitev posameznih vprašanj, ali za izjavo o kakšnem predlogu stranke. ZIZ tako daje sodišču na razpolago številne možnosti, ki jih mora uporabiti v primeru, če iz same vloge stranke dejansko stanje glede bistvenih vprašanj ni povsem jasno razvidno. Če sodišče torej ni verjelo dolžnikovim navedbam, da je redno zaposlen, bi lahko razpisalo narok ali vsaj izven naroka zaslišalo dolžnika in ga pozvalo k predložitvi listin, ki bi njegove navedbe dokazovale.

Pritožbi nista utemeljeni.

Sklep, s katerim je sodišče določilo izvršitelja za izvedbo izvršilnih dejanj in višino predujma za stroške za opravo izvršbe, ni preuranjen. Po dovolilnem delu izvršilnega postopka je sodišče pristopilo k izvršilnim dejanjem, ki se opravljajo pri izvršbi na premičnine (81. člen ZIZ). Dolžnik je predlog za odlog izvršbe, podrejeno predlog za spremembo sredstva izvršbe podal šele po vročitvi izpodbijanega sklepa, zato je šteti njegovo procesno dejanje prvenstveno kot manever zavlačevanja izvršilnega postopka. Celo v primeru, če bi sodišču predlogu za odlog izvršbe ugodilo, pa bi to lahko predstavljalo le dejanski zastoj v postopku in bi bila oprava dejanj izvršbe po izvršitelju še vedno potrebna, ko bi se odložena izvršba nadaljevala. Sam vloženi predlog za spremembo sredstva izvršbe pa po drugi strani še nikakor ne pomeni, da mu bo sodišče tudi ugodilo, zaradi česar izvršiteljske storitve ne bodo potrebne. Končno še velja poudariti, da izvršitelj po 19. členu Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (Ur. l. RS, št. 32/99, 32/2000) začne opravljati posamezna dejanja izvršbe ali zavarovanja v posamezni zadevi šele takrat, ko prejme tudi odredbo sodišča o opravi dejanj izvršbe. Katera dejanja mora izvršitelj v konkretnem primeru opraviti, pa sodišče zaenkrat še ni odredilo.

Naziranje dolžnika, da v primeru posebno upravičenih razlogov iz drugega odstavka 71. člena ZIZ ni treba za verjetno izkazati, da bi dolžnik z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo, je materialnopravno zmotno. Za odložitev izvršbe mora dolžnik kumulativno izkazati obstoj dveh predpostavk, to je obstoj upravičenega razloga in verjeten obstoj nevarnosti, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo. Razlogi v prvem odstavku niso taksativno, ampak samo primeroma našteti, saj sme sodišče na predlog dolžnika odložiti izvršbo tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi, vendar najdlje za tri mesece (drugi odstavek 71. člena ZIZ). Pravili iz prvega in drugega odstavka 71. člena sta torej v razmerju posebnega in splošnega. Pravni standard iz drugega odstavka 71. člena ZIZ omogoča prilagoditev instituta odloga izvršbe konkretnim okoliščinam, ki v prvem odstavku 71. člena niso predvidene in ne predstavlja samostojnega temelja za odlog izvršbe.

Če se stranka sklicuje na določeno dejstvo, tudi v izvršilnem postopku velja razpravno načelo iz prvega odstavka 7. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena. Sodišče dolžnika, ki ni konkretiziral svoje trditve o zaposlitvi, še manj pa jo je dokazal, ni dolžno pozivati k nikakršni dopolnitvi vloge (drugi odstavek 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj je predlog z dne 29.5.2000 vseboval vse elemente, ki so bili potrebni, da ga je lahko obravnavalo. Konkretizacija v pritožbi z navedbo dolžnikovega delodajalca pa predstavlja novoto, ki je pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ker je sodišče prve stopnje na pravilno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri čemer ni zagrešilo ne očitane, ne po uradni dolžnosti upoštevne bistvene kršitve določb pravdnega ali izvršilnega postopka, je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo sklepa sodišča prve stopnje z dne 17.5.2000 in 14.9.2000.