- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep IV Cpg 23/2001
ECLI:SI:VSLJ:2001:IV.CPG.23.2001 Gospodarski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
ZGD v 3. odst. 410. člena predpisuje, da mora biti najmanj ena tretjina osnovnega kapitala družbe z omejeno odgovornostjo ob ustanovitvi, zagotovljena v denarju. V 5. odst. 451. členu ZGD pa je predpisano, da se za povečanje osnovnega kapitala uporabljajo določbe 410. člena. To pomeni, da mora biti razmerje med denarnim in stvarnim vložkom družbe z omejeno odgovornostjo ves čas tako, da je najmanj ena tretjina osnovnega kapitala zagotovljena v denarju, torej tudi pri povečanju osnovnega kapitala.
Izrek
Pritožba se zavrne in se sklep registrskega sodišča potrdi.
Obrazložitev
Registrsko sodišče je zavrnilo pritožbo predlagatelja in potrdilo sklep opr. št. Srg 2313/98 z dne 22.12.2000, s katerim je sodni referent zavrgel predlog za vpis povečanja osnovnega kapitala. Zoper sklep se je predlagatelj pravočasno pritožil. V pritožbi navaja, da je registrsko sodišče zmotno uporabilo določbe ZGD, ki se nanašajo na povečanje osnovnega kapitala. (5. odst. 451. člena in 3. odst. 410. člena ZGD). Zmotno je namreč stališče, da bi moral predlagatelj pri povečanju osnovnega kapitala s stvarnim vložkom vplačati 1/3 povečanja v denarnem znesku. Pritožba ni utemeljena. ZGD v 3. odst. 410. člena predpisuje, da mora biti najmanj ena tretjina osnovnega kapitala družbe z omejeno odgovornostjo ob ustanovitvi, zagotovljena v denarju. V 5. odst. 451. členu ZGD pa je predpisano, da se za povečanje osnovnega kapitala uporabljajo določbe 410. člena ZGD. To pomeni, da mora biti razmerje med denarnim in stvarnim vložkom družbe z omejeno odgovornostjo ves čas tako, da je najmanj ena tretjina osnovnega kapitala zagotovljena v denarju, torej tudi pri povečanju osnovnega kapitala. Zato je zmotno drugačno pritožbeno stališče. Iz predloga predlagatelja pa izhaja, da prej navedeno obvezno enotretinjsko razmerje med denarnim in stvarnim vložkom ni zagotovljeno. Dejstvo namreč je, da je pri predlagatelju prišlo do povečanja osnovnega kapitala le s stvarnim vložkom, kar pa ni dopustno. Zato je registrsko sodišče materialnopravno pravilno odločilo, ko ni dovolilo vpisa povečanja osnovnega kapitala, v katerem ni bilo spoštovano predpisano razmerje med denarnim in stvarnim vložkom. Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep registrskega sodišča (2. točka 39. člena ZSReg).