21. 12. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž., ki ga zastopa Odvetniška družba B., o.p., d.n.o., Z., na seji senata dne 6. decembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 297/2005 z dne 14. 9. 2005 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 105/2004 z dne 26. 1. 2005 in z odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 02068/00006/2003 z dne 15. 1. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero je to sodišče zavrnilo tožbo zoper odločitev Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju MDDSZ) o zavrženju pritožnikove pritožbe zoper odločbo Centra za socialno delo Brežice, s katero se je C. C., bratu pritožnika, določilo stalnega skrbnika.

2.V ustavni pritožbi pritožnik zatrjuje kršitev 22. in 25. člena Ustave ter 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Meni, da sta sodišči neupravičeno posegli v njegove ustavne pravice, ker sta potrdili odločitev MDDSZ, da pritožnik kot sorodnik osebe, ki se ji postavi stalnega skrbnika, ni upravičena oseba, ki lahko vloži pravno sredstvo zoper to odločitev. Navaja, da so upravni organ in sodišči s takšno razlago obšli 183. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76 in nasl. ter Uradni list RS, št. 64/01 in nasl. – v nadaljevanju ZZZDR), ki določa, da center za socialno delo pri imenovanju skrbnika upošteva želje bližnjih sorodnikov varovanca, če je to v korist varovanca. Navedeno določbo naj bi bilo mogoče spoštovati samo tako, da bi imeli bližnji sorodniki možnost uporabe pravnih sredstev. Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost naj ne bi mogla vložiti pravnega sredstva, postavljeni skrbnik pa naj ne bi imel interesa za izpodbijanje odločbe, ker center za socialno delo pred izdajo odločbe pridobi njegovo soglasje. Zato naj bi v postopku postavitve skrbnika pritožnikov brat moral imeti vsaj pravno usposobljeno osebo, ki bi ga zastopala v postopku določitve skrbnika, saj bi samo tako lahko varoval svoje pravice in koristi. S sporno razlago ZZZDR naj bi sodišči onemogočili, da bi oseba, ki bi lahko bila postavljena za skrbnika (sorodnik), dosegla spoštovanje 183. člena ZZZDR in bi sorodnik varovanca imel dostop do sodišča, kjer bi se preverila pravilnost odločitve o postavitvi skrbnika. V nadaljevanju ustavne pritožbe pritožnik navaja dejstva, ki naj bi dokazovala, da v konkretnem postopku Center za socialno delo ni izbral najbolj ustrezne osebe za skrbnika njegovega brata, in trdi, da dejansko stanje ni bilo popolnoma in pravilno ugotovljeno. Pritožnik tudi podrejeno predlaga, naj Ustavno sodišče oceni tudi ustavnost ZZZDR.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem postopku. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS), Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave posamezniku zagotavlja jamstva poštenega postopka pred sodišči. Predmet te ustavne pritožbe je vprašanje, ali je pritožnik upravičena oseba, ki lahko vloži pritožbo zoper odločbo Centra za socialno delo iz Brežic o postavitvi skrbnika njegovemu bratu. Zato te ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti z očitki, ki se nanašajo na morebitno kršitev človekovih pravic v postopku postavitve skrbnika pritožnikovemu bratu. Odločitev o zavrženju pritožnikove pritožbe zoper odločbo o postavitvi skrbnika njegovemu bratu temelji na razlagi določb ZZZDR in Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in nasl. – ZUP). Upravni organ in sodišči sta pritožniku natančno obrazložili, da se položaj stranke v upravnem postopku preverja po materialnem predpisu, ki daje pravice, nalaga obveznosti in priznava pravne koristi. Skrbništvo je posebna oblika družbenega varstva mladoletnikov, za katere starši ne skrbijo, in polnoletnih oseb, ki niso sposobne skrbeti same zase oziroma za svoje pravice in koristi (9. člen ZZZDR). Po 218. členu ZZZDR mora center za socialno delo pri obliki varstva, ki se zagotovi varovancu, upoštevati predvsem potrebe in koristi varovanca. Postopek postavitve skrbnika je namenjen izključno varstvu pravic in pravnih koristi osebe, ki se postavlja pod skrbništvo, in ne drugih oseb. Iz določb ZZZDR o skrbništvu ne izhaja pravna korist, ki bi jo sorodnik kot potencialni skrbnik imel zaradi izvajanja te naloge. Pritožnik z navedbami v ustavni pritožbi ni izkazal, da ta odločitev temelji na kakšnem pravnem stališču, ki je nesprejemljivo z vidika varstva človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Zgolj dejstvo, da pritožnik pravo razume drugače od sodišč, za utemeljitev ustavne pritožbe ne zadošča. Zato so očitki o kršitvi 22. člena Ustave očitno neutemeljeni. Ker je neutemeljen očitek pritožnika, da mu je upravni organ odrekel legitimacijo, je neutemeljen tudi očitek o kršitvi 6. člena EKČP o dostopu do sodišča.

5.Neutemeljen je očitek pritožnika, da mu je bila kršena pravica do pritožbe (25. člen Ustave). Ta ustavna pravica posamezniku zagotavlja pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov. Pritožnik je pravno sredstvo imel na razpolago tako zoper odločitev upravnega organa kot zoper odločitev Upravnega sodišča, kar je tudi izkoristil. Več od pravice do pritožbe pa ta ustavna določba ne zagotavlja.

6.ZUstS ne omogoča, da bi pritožnik ob vložitvi ustavne pritožbe podrejeno vložil pobudo za oceno ustavnosti predpisa, in zato takšne podrejene pobude Ustavno sodišče ne presoja. Sicer pa bi Ustavno sodišče, če bi v postopku za preizkus ustavne pritožbe ugotovilo, da izpodbijani odločbi temeljita na protiustavnem zakonu, ta zakon razveljavilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 59. člena ZUstS).

7.Ker z izpodbijanimi akti očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče njegove ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan